* prinzessin sem vesel zate tudi jaz
* Zase pa ne vem najbolje.
* Včasih vidiš/-m malo sončka, pol te pa vse zabije nazaj...
* Ona ženska je res grozna s katero sm bil za novo leto. Na dejtu, ki to ni bil, sva se pogovarjala o moji bruto plači, pa o tem, da ženske na moških vidijo pač telo... prav številko moje plače je tipala in k sreči je rekla manj kakor imam.

(jaz pač nisem komentiral, sem sicer mislil, da mi "poker face" gre slabo, ampak ni nič skužila; je pa precej manj inteligentna od mene, kar me ne moti oz. morda bi celo bilo OK; morda se sicer slepim, ker če z nekom živiš, mora razumeti kaj govoriš in razmišljaš?

) Jaz sem pa še vedno zelo razočaran nad svojo plačo

Pač rabil bi jurja neto več, za ženske in da bi lahk tud kaj sebi kupil in bi res mirno živel, z dva jurja več bi lahk o vikendu začel razmišljat. Torej če bi mel jurja več bi bil v precepu med "ženskami"/zabavami in vikendom, spet ne bi bilo ok
* In meni je celo blo mal všeč... saj ona je meni svoj bruto povedala brez zadržkov, jaz pa pač nism hotel... zdele me je pa nategnila, da sva se neki zmenila in pol ni blo nič od nje, tko da...
* No pol pa poslastica, ona verna mi je hotla neki uturit, ker zdaj prodaja neke stvari... o šit, grozen pristop je ubrala, nič kaj vernega, bolj moralno spornega nisem še videl. Počutil sem se neumen, da misli, da sem neumen, da misli da mi lahk kar neki na silo "uturi", noben tko nespoštljivo ne pristopa do mene... kolk negativnih čustev mi je vlila... rečeš, da naj pošlje ponudbo, pošlje pa že pogodbo v e-podpis namesto ponudbe... groza kolk spornih agencij, kako ta svet funkcionira...
* Najbolj me boli, da se zdaj jaz slabo počutim, ker nisem znal mirno reagirati na psihološki pritisk iz njene strani. Zdaj bi rabil uro do dve psihoterapije, da to predelam...
* Pa ironija je, da mi velik ljudi marsikaj prodaja. In se ne počutim pogajalsko nesposobnega. Seveda pa sedaj vidim njihovo cerkev v povsem drugi luči, kaki verniki, taka cerkev, še dobro da sm poleti šel v swinger klub

...in se pol nisem več počutil primernega, da hodim k njim k mašam
* Saj bi drgač menjal šiht da bi dobil vsaj kakih 500 neto več... ampak res mi/nam je ql, tu kjer smo... In realno gledano zaslužim dovolj, čeprav bi nam lahk tud več dali. Saj pravijo, da rabita biti 2 razloga za menjavo. 1 je denar, drugega še ni... pač verjetno bi prišel na slabše drugje, tudi vprašanje če bi toliko časa zdržal drugje... dejansko ne vem za nikamor kam bi (lahk) šel, to je mal ših... k že dolgo nisem na Linkedin al pa kje drugje dobil mikavne ponudbe... sicer pa... ker tko kot se jaz ne smem počutiti varno pri delodajalcu, vedno ti kak pressure naredijo, tako se tudi delodajalec ne sme počutiti varno, če bi npr. to prebral, da ne bom šel drugam... OK, saj če kdo pristopi z dnarjem do mene al pa s pozicijo, bi pa verjetno šel

Mogoč se še res moram mal utrdit tu kjer sem...
* Ker drgač... vsi vemo, da pač denar ni moj največji problem. Zaslužim vseeno dovolj, problem je, da rabim denar za ženske, namesto da bi me že katera "opazila" in spoštovala in si želela biti z mano...
* Drugo je pa, da se mi samozavest hitr načne, k npr. s tole verno sva se res zapletla, saj je bila vsiljiva in vse in imava zgodovino ker sem jo želel imeti, čeprav me je do nje čist minilo

...ko sm videl da je v letih in "debela", pa še nek čuden pogled ima... in kako bom potem nek direktor, če te neka najnižja prodajnica, če se tolk z njo "zaštrikaš"... al pa če se zaštrikaš na tem forumu... že večkrat...
* Pač, verjetno mi manjka kar nekaj (social) skills, lahk sem srečen kjer sem

Tko kot misliš, da dobro plešeš, dokler ne začneš plesati in ne vidiš kaj dejansko je ples. Da to ni hec.
* Ampak lahk sem srečen, kjer sem, pomeni da sem nesrečen. Pač ne moreš se iti šugar dejtinga in "preseravanja", če nisi eden izmed njih - tj. CEO kjer, al pa kak deloholik z lastno firmo, kaki obrtniki tud po mojem dobr zaslužijo.
-----
* No upajmo, da bo v redu vikend. Hočem imeti manjšo psihoterapijo s fotrom... prvi. Ker imam "daddy issues" tud jaz, ne sam kake moje "prijateljice"
* Pa da ne bo vse slabo. Dons sem res bil crknjen, verjetno tud zarad teh dveh zavrnitev oz. konflitkta & zavrnitve... ampak vseeno sta me prijatelj in punca povabila ven... in sem naredil vse, da sem šel z njima ven
* Pač to mi je poletna govorila, da se nikoli ne prilagajam ljudem, da vidim sam sebe. In sedaj vidim, da smo se mi trije kar začeli prilagajati. Sploh ne vem zakaj smo šli ven, vsi smo (si) bili dolgočasni, ampak smo šli

Pomemben je tudi connection v času in prostoru. Pač, pomeni mi, da ju imam, da me tolerira z mojimi forami tu in tam in isto moram tud jaz začet tolerirat in se družit z drugimi ljudmi
* Vem, da je to mnogim samoumevno, a jaz sem se precej šel razumske daj-dam odnose, no in tole da smo se dobili sedaj ni bilo samo razumsko... ker sem se dobil zato, ker čutim, da mi njuna družba nekaj pomeni in da ne želim še 1x zasrati... da ju želim imeti ob sebi. Je pa jasno, da interesi pogosto niso podobni, se razhajamo, četudi v detajlih...
* Jaz si res želim, da čustveno napredujem, da bodo soljudje zaznali, da sem zmožene neke zveze in da bom enkrat spoznal "normalno" žensko, ki bo v redu kompromis

"Tema je tvoja svetloba.
Tvoje omejitve so tvoje iskanje." (Rumi, 42)