* Pretiravam
*^ Torej drugim pripišem več moči kakor je dejansko imajo oz. situacijo vidim bolj črno kakor je.
* En prijatelj me je ful pozitivno presenetil, pa sem mislil da sva "skregana" oz. da mi je neki zameril... saj po mojem mi je, ampak očitno je dost bolj flegma kakor sem sam
* Nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha.
^ No zdaj to je skoraj res. Vseeno sem jo 2x v lajfu kar fajn fasal. 1x so me ornk pretepli (ironično, samo 1x v lajfu sem bil udeležen v pretepu in takrat je blo grozljivo

* Pa Ljubljana res ni (več?) varna. Vsaj kraji obstajajo kjer ni. Ne vem ob vseh ponočevanjih sem se kar varnega počutil v LJ, no ta teden sem imel v enem dnevu 2 situaciji, sicer reagiral sem preventivno-paranoično, hvala Bogu, da sem

* Moram še natrenirat svoj run. Sem v "paniki" skoraj izsilil en avto in se zabil v voznico v Mercedesu



* No OK, teh uličnih situacij ne znam oceniti. Samo opažam, da ni OK sam hoditi okrog (niti po LJ). To mi je tudi sedaj in general zadržek glede mojih (nadaljnjih) potovanj. Praviloma mi je kot moškemu ql, samo nikoli ne veš kdaj bo kdo v tebi videl plen oz. se bo prej spravil nate, ker si sam tam.
* Ampak v teh vsakodnevnih situacijah z ljudmi s katerimi imam opravka... pa pretiravam. Tako glede njihovih reakcij, kakor glede njihove moči. Ni dobro (so)ljudi podcenjevati, če jih precenjuješ pa tudi izpadeš butasto al pa nesposobno...
* Se še moram velik stvari naučit. Ta nova prijateljica mi pravi, da sem avtist^ in me kar prepričuje, da je to moj problem zaznavanja okolice. Jaz sicer menim, da kar dobro zaznavam zadeve, samo lahko bi se še kaj izboljšal glede tega. Glede na to, da bi rad delal z ljudmi na dolgi rok, da u bistvu mi delo z ljudmi daje neko zadovoljstvo, bi moral te veščine nekak izboljšati

^ U bistvu ji ne zamerim, ker imam pri njej oz. od nje zastonj psihoterapijo... oz. prijateljsko psihoterapijo... saj najdražjo večerjo od normalnega dejtinga sem plačal njej, samo eni sugarbabe sem plačal dražjo restavracijo... ampak zna pa dobro skuhati in komaj čakam, da se potrudi in mi pripravi pojedino. Ker to je pa priceless, če ti skuha kdo, ki zna (dobro) kuhati

* Drugače mi nikoli ni noben diagnosticiral avtizma. Če sem je to res še ena nesposobnost zdravstva. Saj ne bom vedel verjetno nikoli, ali sem, ampak določene osebnostne značilnosti imam naravnane proti avtizmu - me je prijateljica kar prepričala. Kar me ne moti. Ker pač vsak je kakršen je in ko se u bistvu začneš razumet, je to neke vrste odrešenje in ne stigma. "Avtizem" bi lahko pojasnil te težave, ki jih imam v social interakcijah in posledično potem moje nezadovoljstvo z "izplenom" iz medosebnih odnosov
* Ampak po drugi strani pa se res začnem sprejemati in sem letos precej bolj miren kakor npr. pred 1 letom, 2 letoma... upam samo, da se mi še ta zadnji zdravstveni zaplet do konca uredi in sem zmagal (do naslednjega zapleta; leta pač)

