Bi rekla, da imava skupne finance ampak to dojemam tako, da delava za isti cilj, denar je skupen, naš. Ne gledava na moje in tvoje.
Če ima en premalo, da drugi. Ker je faza večjih investicij sva tudi pooblaščena drug drugemu ampak zgolj iz praktičnega vidika. Običajno ga vprašam koliko mu bo ostalo in to potem naprej splaniram.
Ne gledam za kaj zapravlja denar, itak ve kaj nam je prioriteta, če si kaj ekstra privošči pač naj si, enkrat se živi. Tako kot tudi njega ne moti, ko hodim ven in nakupujem. Noben ne dela ravno brezglavo.
Mogoče so šibka točka tudi pri nas legice ampak ok, se plemenitijo bolje kot zlato
Sarissima, baracuda bay je dobra naložba
Ima še določene prebliske s kakšnimi dražjimi stvarmi in je nekajkrat počilo zaradi takih idej. Zdaj ve, ko me pogleda, da ideja mogoče ni najboljša

Mislim, da to pri njemu izhaja iz tega, ker kot otrok res ni imel, mu je pol oproščeno.
Če bi imela partnerja, ki bi rekel, da vsak nekaj na mesec da v skupni fond iz katerega "živimo" ok, vsak enak delež plače. Ker ne more nekdo, ki zasluži 1000e prispevati enako kot tisti, ki zasluži 4000e. Plus enakopravnost doma, v kolikor želi biti v all inclusive hotelu in hoče, da mu igram gospodinjo bo to plačal (plača za čistilko, kuharico, perico...). Mislim, da bi hitro zaključila
Pri starših se mi zdi, da je mami skrbela za finance.
Ponavljam skupne finance da ali ne, kaj ti to sploh pomeni in v kolikor ne, kakšna delitev se ti zdi pravična?