Prestrašeno, tesnobno, na žalost res ne najboljše. ampak - brave face forward, ker če danes kdo to zavoha, ne bo konca in kraja vprašanjem, je glede kako zelo si NE želim govorit o tem.
hvala za to vprašanje danes. vprašanje in možnost "anonimnega" odgovora. včasih je to dovolj.
ponavljam + ali se o stvareh ki te težijo rada pogovoriš ali imaš raje mir in sama premlevaš?
...But because I saw you. Someone like me. Someone so scared that the only way you know how to handle things is by worrying your way through them. That's what you and I are. Worriers.
- Težje stvari in skrbi na začetku premlevam bolj sama pri sebi (mislim, da je iz časa po smrti staršev, ko sem morala prevzet te vloge za mlajše sestre in sem bila nekako vedno tista, ki se ni smela zlomit, pokazat). Se mi zdi, da odziv drugih ljudi vzbudi samo še dodatna/potencirana čustva, kar včasih v določenih situacijah ne želim. V odnosu z mojim to več ali manj uspešno spreminjam, je pomemben del intime konec koncev. O manj morečih stvareh pa rada pojamram in "težim" okoli.
Js sem se tudi zadnje dni zacela pocutit tesnobno zrd otroka,(ker se mi zdi, da bo prevec naporno. Pa ravno slucsjno lih neke yterke gledala pred kratkim, kako je ena pravila,da se ji je zdelo da je pri obeh prvih otrokih zgubila sebe, pa ena kolegica govori, da je naporno.) Ter zaradi nove sluzbe. In z njim razen petek tudi nisva cez teden bla skupi, da bi me malo potolazil.
Ponedeljek je bilo bolj zaradi nove sluzbe,potem sm vidla, da se bo proces zavlekel, ne bo takoj zdaj, me je cez teden pa bolj zaradi otroka.
Js govorim o stavreh, ki me tezijo. Edino bolj o stvareh, kjer me je sram govorit, ne govorim(oz bolj okrnjeno ali pa samo z mamo ali kaksnimi vecletnimi partnerji sem), to je bolj to podrocje, koliko se (ne )pocutim dovolj uspesno, o ostalem govorim. Imam tudi ze neko prepricanje, da ti skrbi in da ce nekaj zadrzujes v sebi, se raka povzrocajo.
Mama je npr poleg raka(ne tako hudega), dobila neko mocno srcno aritmijo, da niso ji mogli niti raka operirat, dokler ni te aritmije pozdravila. In dobila jo je samo od sekiranja zrd raka in ker je hotela pred vsemi skriti, da to ima. Na koncu se se rekli, da je bila ta srcna aritmija nevarnejsa od tistega bolj zacetnega/negrozecega raka. ‐--------------- Kolegico cakam,da pride z vozickom,da greva okrog na sprehod, pa sè ji je malo zavleklo trenutno. Pa mi cist pase malo cilirat in nic pocet ta cas. Moj pa dela danes.
Ponavljam
Would you like an adventure now, or would like to have your tea first?
Nimam najboljših dni. Odvisno za kaj se gre, običajno najprej pri sebi premlevam. Se trudim vsaj mojemu povedat kaj me daje ampak ne takoj. Včeraj sem večino popoldneva preležala v atriju na gnezdu.
Ena all the way. Ce spimo v hotelu/kje drugje kjer nam dajo 2, se pač stisnemo pod eno
sem bila pa presenečena, da pari spijo z dvema, nisem tega vedela dokler nismo debatirale s kolegicami, ki vse spijo z 2ma .
ponavljam in/ali kakšno posteljnino kupuješ in kje?
...But because I saw you. Someone like me. Someone so scared that the only way you know how to handle things is by worrying your way through them. That's what you and I are. Worriers.
2, drugace eden ali oba (ali trije) ne spiva. Posteljnino pa ne vem, kje kupujem, ze dolgo nisem nobene. Vglavnike za v Sloveniji sem nam kupila v Vitapurju za moja dva in kar v Jysku za sebe. Prevleko pa samo eno, ker jih je bilo dovolj, se mi zdi, da tudi v Jysku.
Pozimi vsak svojega. Sicer se nekaj pod enim siskava in se moj potem še z enim čez pokriva, ker jaz vse nase potegnem. Ko ni hladno pa je skupna odeja. Ko je bil mali pozimi med nama sem mu njegovo odejo prinesla, ne morem spati, če nisem ok pokrita
Posteljnino kupujem v svilanitu, tam so za vzglavnike prave dimenzije v kompletu, ponekod so prevelike in me to moti.
Če bi na to odgovorila dobro leto nazaj bi rekla, da je izziv se prebiti čez dan in noč, vedno znova.
Vsak dan mi predstavi kakšen nov izziv ampak vedno bolj vidim, da je moj največji izziv prekiniti slabe vzorce vzgoje mojih staršev. Tega se prej niti nisem zavedala.
Podobno, prekiniti dolocene vzorce iz svojega otrostva. In pa najti cas zase (brez slabe vesti), da ne izgubis same sebe popolnoma. Aja, pa vedno bolj (se opravicujem, za osladnost, ampak sem ravno vceraj razmisljala ); tisto, kar je najlepse za videt, ko odrascajo, je po svoje tudi najtezje: ko te po malo in po malo vedno manj rabijo ("ne, mami ti mors tja it" ko si sam pizamico oblaci ) Je pa vse lazje, ce si naspan
Ponavljam oziroma je bilo kaj takega, kar te je pri materinstvu popolnoma presenetilo ali si imela popolnoma drugacno predstavo, kot je potem bilo v resnici? Lahko tudi v nosecnosti.
Jaz recimo ne bi vedela,pri mojis starsih, kaj so. So pa moji starsi npr bolj strogi bili od starsev vseh mojih sosed,bliznjih projsteljic, starsev partnerjev in bolj staromodni.. to je 1. Najbolj ocitna razlika npr s starsi ostalih. Drugace imam malo obcutek kot da sem se na pol tudi samo sebe vzgajala,se niso nekaj ful z mano ukvarjali.
Ja js sem to ze mogoce komu povedala glede nosecnosti. Da se mi sanjalo ni, da se tako slabo (fizicno/zdravstveno) pocutis, ko si nosec. Sem si pred tem pri drugih predstavljala 'da saj ti samo trebuh raste in to je to', ma v prven tromesecju je kot da bi bila precej bolana vsaj ene 7 tednov v kosu (starsem sem preprosto mogla povedat da sem noseca pred nuhalno, ker mi je mama ko sem bila doma ze 3 tedne govorila naj grem k zdravniku in izvajala psihicni pritisk name glede sluzb), pa tudi potem ni bilo stanje isto kot nenoseca... Glede teze si tudi nisem mislila,da bom dobivala toliko bolj hitro kot velika vecina ostalih.
Pred nosecnostjo nisem 20 let nobenega zdravila jemala razen lekadola,zdaj od zacetka nosecnosti sem skupno vsaj ene 6 razlicnih embalaz zdravil jemala.
Ponavljam
Would you like an adventure now, or would like to have your tea first?