Tako, da sedaj nimam vzvoda, da bi tožil zdravnike, ki so me obravnavali prej, ker sem k sreči dober. In bi moja odškodnina bila - v kolikor bi sploh uspel - drobiž.
Sedaj, ko sem OK glede prve stvari, ki je resna, mi osebna zdravnica več ne bi pisala terapije za drugo stvar. Ker to ima ogromno ljudi in si pač sami pomagajo z workaroundi, moja terapija pa ni poceni. Pri tej drugi stvari je nasploh vprašanje ali se bo kdaj nazaj postavila ali jo bom sedaj kronično pač imel. Terapija bi mi jo popravila, a verjetno, ko bi z njo nehal, bi težavo fasal nazaj. Skratka, kronično motnjo sem fasal. Super
Zdaj za to drugo stvar vzrok ni povsem jasen in je nemogoče reči, kdaj sem jo fasal in zakaj. Je vplivala, da se imunski sistem ni močneje odzval pri prvi stvari... bi rekel.
Sem kar dolg uvod naredil. Jaz pač eno leto bom šel v terapijo za to drugo stvar, da bom videl, kako bo potem.
Rabim pa nekaj mitov razčistit, da se bom lažje "pogajal".
Bel vs. zelen recept
Tukaj mi je osebna zdravnica že v štartu "naložila", da mi stvari, ki se dobijo v prosti prodaji v lekarni, ne more dajati na recept. Primer bi bil Lekadol, ki je zdravilo, a si ga pač lahko kupim. Torej, si ga naj kupim. To je laž, ne? (Če malo razmislim, se mi tako dozdeva.) Vse kar je zdravilo lahko ob primerni diagnozi dobim na zelen recept?
V bistvu mi je potem bel recept dala za stvari, ki so mi posredno pomagale, nisem pa imel diagnoze za njihov primarni učinek... vem da če bi imel diagnozo, mislim da bi jih dobil na zelen recept
Sprašujem pa, ker je nazadnje zavrnila izdajo tega zadnjega zdravila na zelen recept z lažno obrazložitvijo (narobe je prebrala - in to 2 izvida
). Zdravilo je drago in večinoma gre v budget dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.Mislim, lahko bi bila vsaj tako fer in bi mi rekla, da mi ga bo dala - ampak na bel recept. Ampak nazadnje je interpretirala, da mi je ena zdravila dala na zelen druga pa na bel recept, ravno zaradi tega, ker zavarovalnica določa (to mi je celo ena farmacevtka tako potrdila - ma če malo premislim, ne verjamem) kaj bo šlo na katerega in ne ona. Če to drži bo sedaj imela problem, ker pač če zdravilo rabim, mi njegove izdaje ne more zavrnit. V kolikor sem dovolj vztrajen.
No, če se kdo spozna, mi naj pojasni, da se bom lažje pogajal.
Potem, meni tudi ni noben problem, si pridobiti zdravilo na bel recept, to mi bo specialistka dala bel recept, sem se že zmenil. A rad bi tako zapeljal, da potem vseeno plačam, zberem račun, in naslovim zahtevek na zavarovalnico, naj mi sedaj to povrne. Itak je zavarovalnica na koncu plačnik in jaz kot pacient imam pravice napram zavarovalnici. Samo tudi tukaj ne vem kak je postopek, verjetno tudi ni najbolj pravi.
Gre za novo terapijo, ki ni poceni. Motnja ni več urgentna. Kljub temu se to zdravilo predpisuje na zelen recept in določen vsaj specialist bi mi ga lahko. Ampak ker je trenutno stanje stabilno, bom težko prišel do koncesionarja v razumnem času, ki mi bo to napisal na zelen recept.
----
Ker v državi prenavljamo javno zdravstvo imamo na mojem primeru tudi jasen oris, kako se stvarem streže pri nas. Ko več ne krvaviš, jih briga za kvaliteto tvojega življenja. Če bi sedaj imel diskrecijsko pravico bi iz upora takoj rekel, da se mi naj od plače neha plačevati obvezno zdravstveno zavarovanje in da naj gre ta denar meni in bi si iz tega plačeval to zdravilo in vse povezane preglede v zvezi z njim. Morda ameriški način zdravstva niti ni tako slab. Jaz v blagajno še vedno več prispevam, kakor dobiva ven, zdravstvo je pa za en k***c. Skoraj so me zafurali. Pa še tožit jih ne morem
-----
Glede na to, da za mojo kronično motnjo ni zdravila, bom verjetno po enem letu ponovno moral iskati alternativno zdravljenje le-te. OK, vsaj dieta je znana, glede tega se lahk trudim že prej.
) piše drugače in ji citiral kako piše, kar je zanjo bilo dovolj.