* U bistvu oprijemljivo gledano se mi nič ne dogaja, fantazijsko gledano pa si spet domišljam, da eni sem všeč in da ona meni je tudi (precej) všeč
* drugi podrčtan stavek se bere čudno, ampak točno tko je. Določene punce iz foruma vejo, da mi punce, ki je srečujem ful hitr postanejo všeč... ampak tud pol ko nič ni, me precej hitr mine... in en dan mi je ena ful všeč in đa best, drug dan pa se niti tega več ne spomnim


* To delajo leta & lajf, ki sem ga živel predvsem prejšnje leto


* No zdele si po Tinderju pišem z eno, ki bi za seks bila dobra, tud ure ko si piševa so tko da sva oba bolj na postli... sam ko se spomnim te druge, ki mi je všeč ugotovim, da tak tip osebnosti kot je ta druga bi imel, pri tej po Tinderju pa lahk pomislim, da sexala bi, ampak pol pa že ratam tesnoben od vsega skupaj

* Glavno mal mi je všeč in prav paše mi, da nobenga koraka ne nardim. Nekak se mi zdi, da če bi jo povabu na pijačo bi rekla NE. Imam neke komplekse s tem al tko zanič vabim na pijačo, to že od študentskih let...
* Najbolj bizaren primer je, ko je ena v študentskih letih na eno skupino hodla... po njej sem jo pospremil še malo... pol mi celo reče, da če bom jaz prišel, da tudi ona pride še na skupino. Pol jo čist nedolžno in lepo vprašam, če greva na pijačo... in reče čist obrnjeno... NE HVALA. Wtf?!?
* To sem takrat staršema rekel pa je fotr pametno doktorirano komentiral - še sedaj se spomnim - napačen pristop. Noja, saj sem jo samo na pijačo povabil. OK, lahk bi mal še pustil, da se videvava na skupini, pa bi jo pol ene tretjič, četrtič vabil na pijačo... saj sem jo čist lepo vprašal... še zej ne vem kje sem zajebal
* No zato tam kjer mi paše, se zadovoljim sam s tem da jo čist mal vidim, s kakim nasmehom, kratkim pogovorom... in nič ne forsiram...

* Sej živeti v fantazijah... je tudi fajn



* Po drugi strani v zadnji knjigi, ki sem jo bral (med marsičim drugim - ni knjiga o love nasvetih ali love psihologiji) piše, da si vsak človek mora ustvariti podobo o človeku s katerim hoče biti... in naj prav nič ne špara pri svojih zahtevah... poem pa itak energija, "čaranje" naredi svoje... da pride s tako osebo v stik
* In pač ko srečam tako nežno, ženstveno osebo, za katero čutim, da se prilega moji duši... no potem se to začne zlivati s to idejo in podoba začne postajati resnična. Zdej detajlov ne bi oz. ne bi ravno zdele javno začel naštevati teh pozitivnih lastnosti, ki bi si jih želel pri boljši polovici

* Ja in vem, da ko se bo bralo bom deloval zaljubljeno, saj tudi zdajle ko to pišem delujem zaljubljeno
