Priznam da...20#

[slovenc79]

hayley, mogoče je razlog to, da te v zadnjem letu, dveh, ful skrbi starost in si hočeš na hitro delat družino, bivši pa se ti zdi najbolj varna izbira, ker si ga pač navajena. čeprav ko si bila z njim, nisi bila zadovoljna in sta bila skupaj bolj iz navade.
razmišljaš kaj o tem, da tvoja želja po tem, da bi se z bivšim spet povezala, bila v zvezi, ustvarila družino, mogoče ni dejansko prava želja, ampak samo iz nekega strahu, glede na vse, kar se ti je zgodilo v zadnjem letu (razne bolezni, splav, kolegice z otroci ipd.)? kaj, če šele kot mama ugotoviš, da ti družinsko življenje sploh ne ustreza in so ti otroci odveč?

drugače pa mislim, da če ženska želi ostati zdrava in plodna, je mnogo bolj pomembno, da se izogiba stresu in škodljivim razvadam, kot pa da gleda izključno na leta.

priznam,
- da si tudi sam želim družine, sploh v času praznikov fantaziram, kaj vse bi lahko z ženo in otroci počeli sem po duši še vedno otrok z milijon idejami za igro.
- da sem šel spet pogledat na tinder in fb dating, pa sem se po par minutah spomnil, zakaj me neki časa ni bilo tam.. samo generične praznine ki sledijo trendom, nič od nič od osebnosti. dejansko mi spoznavanje v živo bolj paše in nisem tak introvert, kot sem vedno mislil, da sem.
- da mi res že preseda to vreme.. želim si prave zime, snega, ne pa te aprilske bede
- da se pa sicer ful dobro počutim, kaže se nova služba, dobiček ob strani od tega, kar je bil do zdaj hobi, pa še plani za preureditev doma.. če bi se vse to uresničilo, pa da med letom spoznam kakšno fajn žensko, bi bilo perfektno

[saarijarvi]

Zakaj, ne vem... Zdaj mogoče sama malenkost bolj resno še jemljem skupno velitev kot kdo drug (dejansko po eni strani bi skoraj raje se prej poročila, kot bila samo sostanovalka/ cimra s svojim tipom), v primeru da bi se z nekom vselila skupaj, skoraj da ne vidim več plana ali možnosti, da bi se kdaj v prihodnosti spet odselila narazen ali stran od njega, se pravi bi morala biti 101% prepričana... definitivno imam raje cimre, kot da imam tipa/ moškega samo za sostanovalca, to ni v moji osebnosti nikakor, raje sem tudi pri starših kot to... Ampak glede na vse skupaj nekaj je bilo, da takrat nisem čutila biti resno skupaj, kaj točno, pa ne vem.. in tudi terapevtka mi takih stvari ne pove... Mogoče bi mogla pa še malo več o tej temi z njo govorit...

Ufff, to ti bo pa najbrž skoraj vsak odsvetoval. Človeka res ne spoznaš dodobra, dokler ne živiš z njim. In vsekakor se je lažje izseliti, če stvari ne štimajo, kot pa temu dodati še ločitev.

Haha, pri meni je bilo ravno obratno - s prvim fantom sem se vselila 6 mesecev po tem, ko sva se spoznala (in to v tujino). Z zdajšnim pa tudi po 5-ih (in to ob začetku korone )

Mi ni žal ne za prvo ne za drugo odločitev. Pri zdajšnem je bilo na začetku tudi meni težko, se lahko poistovetim s tem pomanjkanjem občutka domačnosti. Ampak to postopoma gradiš. Vsaka potrditev zaupanja, vsak konfikt, ki ga rešiš, vsaka skupna izkušnja, vsak dolg pogovor... (itd) postopoma prinesejo domačnost.

- Da sem obupala nad boti, preveč jih je. Kdor ima rad manj rožnatih ikonic na forumu, naj prostim klikne 'označi vse forume kot prebrane' na vrhu glavne strani. Ker se mi res ne da brisat vseh teh postov posebej.
- Da so bili prazniki čudiviti, res mi je fajn bit obrkrožena z njegovo veliko ameriško familijo. So čisto kontra od moje - zelo družabni, zelo odprti, zelo čustveni. Smo slovenci v povprečju res bolj zadržani.
- Da komaj čakam poroko poleti priprave grejo v redu, v bistvu se mi zdi, da zaenkrat sploh ni veliko dela s tem. Najbrž bo bolj kriza kasneje, ko se bova bližala datumu? Obleke in prstana sva izbrala, fotograf in dj sta rezervirana, lokacija tudi, meni je določen, poročil naju bo en zelo fajn tip.. ostane samo še dekoracija in par stranskih stvari.
- Da sem precej flegma kar se tiče tega, pomembno mi je samo, da bomo v krogu krasnih ljudi. In da se bo 'the drunk uncle' entoliko obnašal, lol.
- Da sem za božička dobila masažno pištolo masaže so zakon, ampak tista kratka ura stane.. bom lahko prišparala s tem.
- Da se najina psička reees boji ognjemetov. Prej sem šla do Lidla in je enih 20 ljudi v vozičkih imelo rakete, bruh.
- Da sem na splošno srečna in zadovoljna na vseh področjih. Seveda se da vsako stvar še izboljšati, ampak načeloma sem hvaležna in vesela za vse, kar imam. 2023 bo pa itak mega.

[hayley]

- hm, no ja mogoče, ampak po nekih statistikah je menda boljše za zakon Oz je statistično manj ločitev, kjer par ne živi skupaj pred poroko. Pa v starejših časih in se vedno ponekod po svetu je tudi praksa, da se pred poroko ne živi skupaj.
No če ne drugega, ne bi pa želela daljši čas živet skupaj če ne bi bil plan, imeti tudi druge stvari skupaj.

-Slovenc, sem malo preletela kaj si na začetku napisal in sem enkrat že odgovarjala na to, da se ne gre samo za to, kaj bi posameznik rad, ampak tudi za to kaj je biolosko mogoče in sicer je nevarnost, da se potomcev ne more imeti, če se predolgo čaka. Tudi tisti, ki že imajo otroke, recimo moj ta novejši sodelavec, ki je sredi 30ih, je rekel Da pozna kar veliko parov, ki imajo probleme z zanositvijo Oz. Da je to precej pogosto, očitno kakšni kolegi njegove generacije, ter moj tudi pravi, da v bolnici od žensk, ki rodijo, jih je približno ena tretjina zanosila z IVFjem, posebi od teh starejših od 30...
- če bi kot mama ugotovila, da mi družinsko življenje ne ustreza bi potem pač ostala pri enem in jih ne imela več. Mislim, upam, da sploh jih bova imela možnost imet s sedanjim no. Mi to ni samoumevno, glede na to kaj vse slišiš.

-bivšega pogrešam ker sva se veliko let družila in sva si bila zelo blizu, zdaj pa nisva v nikakršnih stikih,( niti na vprašanje mi ne odpiše če je v redu, zdrav..) si pa v tistem času z njim nisem želela otrok Oz nisem nikoli imela vizije jih imeti z njim v tistem času/sedanjosti (glede otrok imam željo z zdajšnjim in tudi pri K sem jo imela, ampak se nisva dovolj dobro razumela, so bili še drugi razlogi, bivši..) Nekako sva bila prav skupaj, v rednih stikih do mojega 27, takrat nisem imela še tolikšne želje kot pozneje. Pa tudi on jih ni želel imet v tistem času, v tistem trenutku. Se mi zdi, Da žensko veliko bolj potegne imet, če ima tudi partnerja, ki si jih isto želi. Meni je za enkrat velik Turn off, da bi si jih samo jaz želela ali imela z nekom, ki si jih ne želi/ mu je vseeno ali pa ostala sama z otrokom, bog ne daj. Se v dvoje ne vem če bi bila sposobna jih imet, kaj šele sama, kakšnih sorodnikov Al istarsev, da bi mi rit odnasali in namesto mene skrbeli za otroke tudi nimam.. Oz nimam toliko mladih staršev, da bi si upala jim prepusti del skrbi zanje.
- tako zelo se spet ne mudi, ampak je dobro imet vsaj partnerja s katerim, veš Da jih boš imel, ker potem ko nekoga najdeš, vseeno moreš računat, da se nekaj časa preteče, dokler jih lahko imaš, se dovolj spoznaš.. ( za moške ni toliko panike, sej moja zadnja dva sta oba že dopolnila 40)

- mi je sicer ful v redu hiša v kateri sem sedaj , sem se navadila, ful fajn lastnico imamo, ni majhno glede kvadrature, pa še vrt, teraso imamo zraven, bi se sigurno v kaj manjšega morala seliti, če bi se selila skupaj..

----------------------------------------------------------------------------
- me je kar groza, ker bom v kratkem prvič spoznala njegovega očeta in ženo, nočna mora zame. Pa ugotovit morem se, kaj jim prinest na obisku, če kaj. baje je do sedaj predstavil 3 punce, od tega bila samo 1 Slovenka, ostali pa tujki, boljše da ne pišem preveč detajlov njihovih narodnosti

[žveplenka]

me prav zanima kje vse te statistične podatke hayley ven vleče, more bit kar naporno iskat statistiko za vsako situacijo v življenju

- jaz priznam nikol nisem na tak način gledala na življenje... drugi so drugi jaz sem pa jaz neke statistike gledat kako povprečno drugi živijo a ma sploh smisel ?
- jaz bi mogoče tud mogla začet razmišljat o tem če bi mela otroke, ker statistično sem v teh letih pa še s partnerjem sva tolk časa že skupi...
- je bil zadnji teden kar lep naproti zadnjim mesecem...se vid da sem mal sprijaznjena pa da se situacija izboljšuje
-nazaj je to je važen... res sem pogrešala njegov nasmeh, res sem se bala da ga ne bom več vidla
-mi je pa še zmeri mim kako na hit se mi je življenje na glavo postavu...na nek način mi je dal to en tak velik šamar da morm bit vesela vsak dan za stvari ki jih imam, ubistvu na nek način zdaj bolj cenim majhne stvari

[hayley]

Mi ni žal ne za prvo ne za drugo odločitev. Pri zdajšnem je bilo na začetku tudi meni težko, se lahko poistovetim s tem pomanjkanjem občutka domačnosti. Ampak to postopoma gradiš. Vsaka potrditev zaupanja, vsak konfikt, ki ga rešiš, vsaka skupna izkušnja, vsak dolg pogovor... (itd) postopoma prinesejo domačnost.

No to sem še želela komentirati, ko prej nisem, ko sem bila na mobiju.
Fajn slišat, da nekdo je kdaj kaj podobnega čutil, doživljal.


- ja vsak živi zase kot želi. Jaz sem raje ziher, poskušam osmisliti in delati na stvareh prej, kot da grem se spomnit biološko bolj pozno in grem na foro, bo kar bo, kar se tiče otrok, družine. Me pa ne briga kaj delajo ostali, jaz tle pišem iz sebe kaj si jaz mislim zase. (No pri tistem o cimrstvu sem mogoče malo dobila asociacijo tudi na mmmja, ko je enkrat tudi pisal, da je imel svojo partnerko za cimro, ker ni želel živeti s cimri? Lahko je samo tako napisal in ni mislil tako, ne vem..) Mi pa nekako ni trenutno nobena stvar bolj pomembna v življenju kot on in to, kaj bi/ bova imela skupaj. Prioritete in to.

[slovenc79]

- kar se tiče te statistike glede porok, življenja skupaj.. a je v teh statistikah kakšna razlaga, interpretacija teh rezultatov? mi ni logično, da bi bil zakon bolj uspešen. je pa logično, da če se poročiš z nekom, da imaš kje za biti, se tudi ločil ne boš, ker si potem na cesti. ampak to ne pomeni, da je odnos dober, je bolj prisila.

- no, za moje pojme mora imeti odločitev, a si sploh želiš otroke ali ne, prednost pred tem, ali jih imaš lahko ali ne.
mislim - kaj ti bo otrok, če sploh nimaš prave želje do starševstva? samo zato, da lahko rečeš, da si še ujel pravo biološko starost? če človek skoraj cela 20-a ne razmišlja resno o družini, potem pa mu je edina motivacija samo strah pred starostjo, res dvomim, da je to dejansko prava želja po družini.
pa tudi ne razumem, zakaj vidiš starost kot edini faktor. precej bolj pomembno je zdravje, življenjske navade. ženska pri 35ih, ki je vitalna, zdrava, z malo stresa ima sigurno veliko več šans, da ima lahko zdrave otroke, kot pa kakšna pri 30ih, ki se je čisto zapustila in ima čisto uničeno zdravje zaradi ne vem česa.
drugače pa če imaš otroke pri 30ih ali 32ih, saj ni nekega timerja v maternici, ki odšteva sekunde. človek je organsko bitje, ne računalnik.

če ti družinsko življenje ne ustreza ali ne, ko imaš otroka, si obtičala z njim in nimaš več možnosti izbire, če je en ali pa 5, si še vedno v prvi vrsti starš. to pač ni igrača ali modni dodatek, ki ga lahko vrneš, če ti ne paše. tako da res je pomembno zelo dobro razmislit in si vzet čas, preden se spustiš v to. kot sem že rekel - poskusi se videt v materinski vlogi, razišči in ugotovi, ali si človek za to, ali ne.

precej boljše je, če človek nima otrok, pa to rahlo občasno obžaluje, kot da jih ima in to zelo obžaluje - sploh ker bo s svojim nezadovoljstvom vplival na otroke, njihov razvoj.

priznam,
- da jaz osebno sem si vedno želel otroke, ampak me je pa že zgodaj precej mučila nesamozavest - ali bom lahko dober starš, nudil otroku vse, kar rabi, našel ravnovesje med previdnostjo, pazljivostjo in puščanjem svobode, ali bom kot introvertiran tip dovolj socializiral otroka, da bo dobro funkcioniral v družbi, ker jaz sem imel v tistem času, zgodnjih 20ih, občutek, da ne funkcioniram dobro, socialna anksioznost, nesamozavest itd.. sploh pa bombardiranje obsojanja egov iz vseh strani, da nisem dovolj dober, dovolj izkušen, nimam dosti znanja..
- da sem vesel in zelo hvaležen, da sem prišel do te samozavesti, ki jo imam zdaj, in se zavedam lastnih spodobnosti, zaupam v samega vase, in da mi negativni ljudje tega ne morejo porušiti. sploh pa hvaležen za situacije v življenju, kjer sem lahko samemu sebi pokazal te sposobnosti.

[hayley]

- a ti dejansko to meni pišeš, mislim to glede materinstva je kar osebna stvar, tako da ne bom o tem razglabljala na forumu.
- ma nekje sem prebrala uno stvar o statistiki, ne vem več, pač moj pogled na to je, da se ne bi selila z nekom skupaj, če ne bi imela želje ali plana ostati z njim za vedno in če ga ne bi videla v tej luči.. Tudi želim, da me ima tip za svojo ženo, ne za neko cimro, sostanovalko...

[slovenc79]

- seveda tebi pišem, komu pa no, pa tudi na splošno o odločitvi za družino. ne vem pa, zakaj bi te bilo sram pisat o svojih materinskih občutkih, glede na to da že o vseh drugih občutjih veliko pišeš.. meni se zdi to nekaj lepega. tudi sam sem napisal o svojih občutkih do očetovstva, pa mogoče bom še, sploh če bi še koga zanimalo.

ni pa toliko pomembno, a to nekje pišeš, glavno je, da o tem razmišljaš.

- no, to je razumljivo, da se ne seliš kar tako h nekomu, razen če ne misliš imet neke resne zveze. poroka pa se vsaj meni zdi en korak dlje, ne korak prej. s skupnim življenjem še bolje spoznaš partnerja in to verjetno vpliva na presojo, ali je res za večno ali ne. jaz bi sigurno želel živet prej skupaj z žensko, še preden se poročim z njo. ker da bi bil že poročen z eno s katero sva si v gospodinjstvu, življenjskih stilih čisto različna.. uf raje ne.

[hayley]

- mislim jaz govorim za svoj primer v teoriji, itak bo bolj on odločil, ali se bo selil ali se bo poročil ali bo kaj od tega ali nič. Ma za enkrat ne vidim nekih problemov pri gospodinjskih stvareh ali stilu življenja, meni je itak normalno oz. okej, da za gospodinjstvo skrbim v celoti jaz. Saj kuham mu večerje/ kosila že zdaj vsaj 2x tedensko, ko je pri meni in za vse ostale stvari. Saj neka posebna razlika ali skrbiš za 1 (zase) ali 2 mislim da ni, mogoče potem, ko so otroci da se rabi malo več pomoči, ali da je težje.. Kar se tiče hobijev ali kakšnih športnih aktivnosti, hribov, bi pač uporabila za kakšne dejavnosti prijateljice, ali pa za kakšne aktivnosti hodila sama... se paš ne moreš v vsem 100% ujeti.

[slovenc79]

- kaj pa vem, jaz sem imel z bratom skupno gospodinjstvo nekaj let, pa sem se ga precej hitro naveličal vsaj meni je pomembno, da se človek drži vsaj nekega osnovnega reda, vsaj iz spoštovanja, če nekdo drug skrbi za gospodinjstvo. ne pa tisto, npr. da moraš h nekomu v sobo po kozarce, sklede, pribor, ker se mu jih ne da zložit v pomivalni stroj, ali pa da je v hladilniku/zamrzovalniku cel kup pokvarjene hrane že pol leta.. dosti je žensk, ki so site moških, ki jim še otežujejo ene stvari, če že ne sodelujejo, ali še huje - ko skušajo neki pomagat, pa naredijo še večjo traparijo in še več dela po eni strani raje sam naredim vse, ker imam že pogruntan sistem, kot pa dam komu drugemu (je pa res da sem precej picajzlast in verjetno zatežen kar se določenih stvari tiče, ker sem precej zaščitniški do svojih stvari, verjetno bolj kot kdo drug).

drugače se čist strinjam da se v 100% ne moreš ujet in se je treba prilagodit tako ali drugače, ampak nek osnovni red, ali pa vsaj spoštovanje do dela drugega, in tudi lastnine, da nekdo drug vse ureja, pa zrel človek mora imet, in vsi tega nimajo.
da dobim npr. domov neko žensko, pa mi hodi jest na kavč, celega zapaca, razbije par kozarcev in se zraven še smeji, kako je to itak potoršna roba.. leti ven z glavo naprej (in ja, sem že imel take osebke, pa ne za dolgo ).

je res, če se dva ujameta v gospodinjstvu, imata nek dober sistem, je v bistvu skoraj isto dela, kot če samo zase skrbiš, pa tudi stroškov ni dosti več. mislim da je danes življenje na splošno dražje ravno zato, ker je toliko več samskih z lastnim gospodinjstvom, desetletja nazaj mislim da se je večina od doma odselila že poparčkanih, v nekaj skupnega.

[žveplenka]

- men je smisel partnerstva to da se z nekom do te mere ujames da je ze skor tvoja cela polovica da si tok rad s to osebo da si ne znas predstavljat da bi bla minuto narazen...no vsaj pr men/nama je blo tko, zato je blo to da se skupi seliva neki najbolj samoumnevnega...sva se prej skupi selila, kokr pa se druzinam od drug druzga predstavljala... ful mi je zanimiv no pa edin prov je tko kako drugac dojemamo te stvari, kaj nam je prednostno... men je blo gotov bolj pomemben da njega do obisti spoznam kot pa njegove starse in je trajal par let da sva se predstabla starsem...je pa res da sva se midva tok zgodi najdla da ti je takrat se bolj vseen za familije... pa prov gotov nisem sam njegova cimra ceprav nisva porocena
- se veselim ful danasnjega vecera mamo ful lep plan
- so mi vsec te praznicni dni ze zard vseh teh zastonj koncertov...se mi zdi da mi je kr mal pomagal da sem spet nasla neko pozitivo..sem zgleda rabla se znoret pa spet vidt svet iz druge perspektive

[hayley]

- sva bila midva tudi prvič včeraj na enem od teh zastonj koncertov (prej je itak on bolj delal/ dežural vsak dan), sem ga jaz malo spravila ven, ker on ni toliko tip za poslušat muziko, koncerte. Sva bila na Vazzu in Koala voicih , to so drugače moja dva top Slo. izvajalca, no pa Žena je še spada zraven v teh top izvajalce. Pa ful rada sploh poslušam rap v živo.

- njemu Vazz ni bil toliko všeč, potem Koala voici so mu bili še kar
- joj, jaz imam spomine, ko sem bila na zadnje z bivšim na Koala voicih v Orto baru, so se mi kar oči zarosile nekje pri 2 in/ali 3. pesmi.

- jaz sem dejansko bila 1. na koncetu po koroni? Ok ne, poleti 2021 sva na primorskem s K jem nekje ujela Vazza in Mrfyje, ampak mislim da sva bila bolj nek krajši del tam + nič nisva pila...

- sem spila največ oz me je najbolj prijel alkohol v zadnjih nekaj letih . Pa še cigaret sem ful verižno pokadila tam pod odrom. Potem sva šla po koncu še v en lokal in nekaj med 1 in 2jo jest burek, on pica, jaz sirov. (sem ga dokončala danes, ko sem vstala )

- sem dobila zdaj kar drugi občutek, da je bolje hoditi ven na koncerte, kot imeti troke. Ampak toliko časa že nisem bila zunaj tipa koncert + pila, da sem že pozabila, kakšen je ta filing. Bi pa vseeno raje, da se magari zgodi malo prej, ne čisto načrtovano, kot da kasneje, ko bi hotela imet, ne bi mogla, če že zbiram skrajnost.
- ah imam v spominu, da bivši je pa le malooo začel o otrocih govorit tista pol leta preden sva prekinila dokončno in sicer nekaj v smislu, da bi imel hčerko, da ne zna, ne ve nevemkaj, ampak, da bi jo pa če ne drugega, učil kitaro igrat, ali nekaj podobnega je izjavil </3

- jooj, ne vem kaj prinest na obisk njegovim staršem, zdaj on pravi, da samo sebe..

[mayaeb]

- vsem želim v novem letu obilico zdravja in sreče
- malo sem prebrala za nazaj. Razumem kaj skrbi hayley. Se spomnim pred leti, stara nekje 25,26, ko mi je ginekologinja rekla kaj pa dojenček, če kaj razmišljam o tem, da so to najbolj plodna leta in da potem plodnost z leti začne upadati. Takrat me to še ni zanimalo, kasneje pa, očitno pride z leti do tega.
Se spreminjajo starostne meje kdaj se ima prvega otroka ampak biološka ura je kakršna je. Vsekakor mora biti vsak zase prepričan česa si želi in ne nekaj na silo, ne glede na leta.
- se zadnje čase počutim zdelano, res zdelano, psihično in fizično. Imam občutek, da sem se postarala za 10let.
- nikoli nisem imela težav z učenjem in zbranostjo, zdaj eno stvar preberem 10x in nimam pojma o čem se je šlo, prisežem, da so mi možgani odpovedali. Če bi vedla, da bo tako težko se ne bi ponovno vpisala.
- si je mali prebil glavo. Počutila sem se kot najslabša mami na svetu, ker se je to zgodilo pri meni, ker ga nisem ujela, ker je stal za mano in se je to zgodilo. Do konca življenja se bom počutila krivo, vsakič, ko bom to vidla.
- vsaj na urgenci so bili vsi prijazni
- konkretno sem omejila stike z družino, samo tisto "nujno"
- občutek imam, da nekateri želijo nagajati, ne vem zakaj
- menda sem ful neumna, ker sem se strinjala, da je zaposlil svojo bivšo in je cele dni skupaj z njo v službi. Ne da sem mu jo sama predlagala, ker pozna stvari in je bila najlažja opcija zame takrat.
- ni fajn poslušati takih stvari, nekako veš, da ni res ampak ostane tisti slab priokus.
- vsem bi bilo lažje, če bi se vsak s svojimi težavami ukvarjal in jih ne povzročal drugim
- naj bi jutri spoznala očetovo novo, res neizmerno se veselim tega. Not.
- mika me, da nikogar ne vabim na praznovanje, ostanem tiho. Če se že kdo sam najavi ok, če ne pa ne. Enostavno nimam energije se z drugimi ukvarjati.
- papirji za hišo, nočna mora. Ko naj bi bilo vse pripravljeno in vse ok, gre v tri krasne. Mnenje za to, mnenje za uno, zmoti jih to, zmoti jih uno, vedno še nekaj zraven. Počasi bi že koga kam poslala. Toliko o tem, da bo do spomladi gradbeno. Eni so v svojih službah res samo zato, da čakajo na plačo in grenijo življenje drugim.
- čez 20let, ko bom prelena za delo si poiščem državno službo.
- v novem letu si želim, da greva sama na večerjo, tri urce miru. Lani ni uspelo, letos mora

[hayley]

- vsem želim v novem letu obilico zdravja in sreče
- malo sem prebrala za nazaj. Razumem kaj skrbi hayley. Se spomnim pred leti, stara nekje 25,26, ko mi je ginekologinja rekla kaj pa dojenček, če kaj razmišljam o tem, da so to najbolj plodna leta in da potem plodnost z leti začne upadati. Takrat me to še ni zanimalo, kasneje pa, očitno pride z leti do tega.
Se spreminjajo starostne meje kdaj se ima prvega otroka ampak biološka ura je kakršna je. Vsekakor mora biti vsak zase prepričan česa si želi in ne nekaj na silo, ne glede na leta.

- Mislim, če bi jaz bila 25, 26, me še nič ne bi skrbelo. Zdaj bom že 30 začetek tega leta. Zaenkrat očitno sem plodna ali sem vsaj bila, ko sem zanosila pred dobra pol leta, ampak niso bili pravi pogoji in upam, da bo tudi v prihodnosti, z njim vse ok.
- mi je lih sporočil, da je tudi njegova specializantka nedavno rodila, pri 27 in da ji je pisalo, da je rodila po zdravljeni neplodnosti

- js sem še vedno z glavo na dopustu, me pa čaka veliko sprememb očitno, ampak odlašam. Je prišlo zelo hitro to novo leto, se ne bi branila, da bi imela še nekaj dni fraj v starem letu in bi vse šlo bolj počasi.
- je bilo vse ful v redu, nad pričakovanji za silvestrovo, pri njegovih. Oba dva dneva sta bila nad pričakovanji 31. ter 30. - koncert v centru. Smo pričakali Novo leto kar na toplem, pred kaminom natančneje, s kozarcem sivega pinota/ penine skos pri roki. Potem hitro po 00:00 je bilo treba se odpravit domov, ker je on delal naslednje jutro.
- je očetova žena isto primorka in bivša profesorica humanističnih smeri in mi je bil res zanimiv pogovor z njo, se mi zdi da sva na začetku pri mizi bolj samo midve govorile. In njegov oče je tudi zelo fajn deloval, so mi na koncu še ponujali, da lahko prespim pri njih, če se mi ne da domov in eno od njihovih hišnih mačk bi si baje lahko sposodila za kak mesec, če želim.
- Se od vseh področij življenja najbolj osredotočam nanj zadnjih nekaj mesecev. Pač nisem neki ful dobra v osredotočanju na več področij, bom pa mogla si tudi službeno področje malo porihtat, se mi zdi, da vse drugo lahko počaka, tej osebni odnosi in biološka ura, ja, pa ne. Pa tudi, če bova imela skupaj, bi si želela več kot enega ali mogoče tudi več kot 2... Tisti kurci v službi itak samo izkoriščajo, ampak ja, je treba tudi zaslužit.

[Ash.]

- Če te skrbi plodnost, si lahko daš pregledat ovarijsko rezervo in ostale pomembne hormone (je plačljivo, ampak boljše kot pa vsi neki dvomi); brez veze samega sebe mučit in spraševat...ko imaš to informacijo, lahko z veliko več gotovosti planiraš druge odločitve. Poznam dve ženski, ki sta to naredili. Ena sodelavka ima slabo rezervo in je stara 32, verjetno bo vstopila v zgodnjo menopavzo, zato se je odločila, da bosta s partnerjem zažela že zdaj delat na otroku, v nasprotnem primeru bi predložila odločitev za vsaj 3 leta. Ena znanka je pustila službo pri 34ih, šla potovat okrog sveta s partnerjem, ker izvidi teh testov kažejo, da ima dobro ovarijsko rezervo za svoja leta (in stanje hormonov) in s tem dobre možnosti, da zanosi tudi še čez nekaj let. Seveda tudi to ni neka 100% verjetnost, ampak bolje to, kot pa sprejemat odločitve brez da sploh veš, ali imaš razlog za skrb.

- zgleda, da grem marca v Indijo in sem že zdaj malo živčna, čeprav bom imela najboljšega local vodiča. Se pozna, da nisem bila že eno leto na kakem res večjem potovanju čez lužo. Ampak tista regija, kjer živi ta moj kolega oz. vodič je baje manj revna, in verjetno ne bo tak ekstrem kot pa recimo Kalkuta.

- sem vesela, da je konec vsega pokanja. Sosedi v soseski so čisto ponoreli in se je šele danes zvečer zares umirilo. Mi je bil ognjemet iz hotelske sobe čisto zadost. Še najrajši bi vstopila v novo leto na kaki lepi plaži na Tajskem, tako kot lani. Oh well, mogoče naslednje leto.