hayley napisal/-a:-kar se tiče mlajsih zaposlenih, meni je tudi vsaj v moji smeri povečini normalno da vedo manj od tistih 40+. Tudi jaz, ko imam stranke, ki so mojih let ali malo starejše dobim čisto drug občutek kot pri starejših. 15, 20 ali več let delovne dobe se pa ja menda nekje pozna.. Tudi moji sodelavci vejo in znajo veliko več od mene, ker imam starejše sodelavce.
- če delaš z ljudmi se ne smeš niti ozirat, kaj kdo kako o tebi misli, narediš kar je tvoj cilj, imaš primeren attitude in to je to.
Dokler ne vpliva na neke poslovne izide je ok in so samo govorice, neprijaznost. Ni prostora za ego.
ni toliko problem v tem, koliko znanja/izkušenj nekdo dejansko ima, ampak govorim o egu in predsodku - da si samo na podlagi starosti (oz. videza) nekdo skuša podredit nekoga, čeprav ga ne pozna, ne ve njegovih izkušenj in ga noče niti poslušat. res je, da imajo starejši načeloma več življenjskih izkušenj, ampak ni nujno vedno tako, sploh ker je področij v življenju ogromno.
najboljši strokovnjaki na svojih področjih so najboljši ravno zaradi zavedanja, da je kljub vsemu znanju še vedno veliko neznanega, neraziskanega, in so posledično odprti za novo znanje in pripravljeni prisluhnit in spoštovat različna mnenja, tudi tistih, ki so mlajši in manj izkušeni in je njihov pogled še posebej zanimiv zato, ker so sveži, niso v kalupih in zelo dobri za inovativnost v področju.
je pa ne glede na starost in izkušnje vsak človek vreden, da se mu prisluhne, karkoli že ima za povedati. konec koncev niti ne moreš biti dober mentor/učitelj/sodelavec, če se ne znaš postaviti v kožo drugega in ga razumeti. jaz osebno ne bi mogel delati nekje, kjer bi vsak dan gledal tak ego, sploh če je skupno delo.
če se nekdo res strokovno podkovan tako pokroviteljsko obnaša, je še nekako logično, ampak dostikrat imajo tak ego ravno ljudje, ki sploh niso vredni denarja, ki ga zaslužijo, veliko zblefirajo ali napihnejo svoje sposobnosti.
še najhujše od vsega je, če je vodja nekdo brez poguma, da bi takemu povedatl svoje ali tega sploh ne opazi, in mu tak delavec dejansko odganja kader z visokim potencialom.
priznam,
- da mmm, upam, da čimprej okrevaš, karkoli že je. in dohtarji znajo biti včasih trapasti, je fajn, če maš srečo in imaš kakšnega sposobnega in da je tudi človeški. v teh časih pa že, da ga sploh imaš.
- da je zoprno tole vreme, bleh
ko bi bil vsaj sneg. čudno, da je vedno suho, ko je mraz, padavine so pa samo, ko se otopli.- da upam, da se za vikend malo umiri ta dež, ko imam cel kup stvari za uredit
- da se bom moral verjetno na daljšo vožnjo samo zato, da par tipk pritisnem. fino bi bilo, če bi bilo lepše vreme, da še vsaj malo uživam
- da se veselim, da bojo na hrvaškem uvedli eure. bom pa mal pogrešal lov po mestu za najboljši menjalni tečaj.
- da bi šel še mal v center lučke pogledat



In hayley tudi še na forumu, čeprav sva o tem že drugje prej govorila
, kar mi je zdaj tako malo lažje, ko to vem, imam malo več samozavesti, ker prej me je matralo da sem se počutila oz zdela sma sebi premalo uspešna, sposobna... Vsaj ta zdajšnji, K pa še en, ki je bil nek tak šmeks pred ene 3mi leti, s katerim sem se dobivla, niso gledali teh stvari čisto nič.

) svojo igro totalne zbeganosti v iskanju svojega položaja v tem svetu in vseh mogočih potrditev iz okolice
...a sem sedaj imel pozno puberteto?
, je preveč out of shape očitno. Pa za moje pojme so moji videi neki beginner - intermediate, ne nevem kaj, ne vem... Pol on govoir da mu je nerodno telovait pred mano, ker se mtoliko boljša od njega in jst njega pol tolažim nazaj, da se jje on boljši od mene pa na vseh drugih področjih.
, js bi takoj šla nazaj na un sistem, da samo moški delajo in so ženske doma, če bi lahko.
, (no ta zdajšnji je toliko starejši od mene in na sploh verjetno že iz svojih mlajših let zna vse zelo dobro artikulirat, zelo jasno in razločno povedati, kaj želi in kaj pričakuje in mogoče tudi mene zna malo bolj voditi in usmerjati, tako da mislim, da je pri njem velika razlika glede določenih stvari v primerjavi z bivšim.) Ne vem, kaj je krivo, jaz se spomnim, da pri svojih 27 nisem čutila, da bi se z njim preselila skupaj. Zakaj, ne vem... Zdaj mogoče sama malenkost bolj resno še jemljem skupno velitev kot kdo drug (dejansko po eni strani bi skoraj raje se prej poročila, kot bila samo sostanovalka/ cimra s svojim tipom), v primeru da bi se z nekom vselila skupaj, skoraj da ne vidim več plana ali možnosti, da bi se kdaj v prihodnosti spet odselila narazen ali stran od njega, se pravi bi morala biti 101% prepričana... definitivno imam raje cimre, kot da imam tipa/ moškega samo za sostanovalca, to ni v moji osebnosti nikakor, raje sem tudi pri starših kot to... Ampak glede na vse skupaj nekaj je bilo, da takrat nisem čutila biti resno skupaj, kaj točno, pa ne vem.. in tudi terapevtka mi takih stvari ne pove... Mogoče bi mogla pa še malo več o tej temi z njo govorit...