hayley napisal/-a:- mi pravi K vse možne slabe stvari o meni in da sem težka za popizdit.
Jaz sploh ne razumem teh stvari, jaz sebe vidim kot dobrega človeka in tudi tako grozno težka ne bi rekla, da sem. Mi prav spodbija samozavest zdaj vse to obnašanje in besede, da se res počutim kot da očitno sem slaba ali da je z mano nekaj narobe, samo da tega sama ne vidim.
Zanimivo, da ti nobena tukaj tega ne razloži/oriše, morda bi ti terapevtka znala, ampak bom kar sam
( Sicer zdej si v moodu, da še mene nap*, v kolikor kar napišem, kar ti ne bo všeč
)K je bil zavrnjen in zavrnitve bolijo.
Od tebe je hotel, da si njegova punca, ti se pač v tej vlogi več nisi videla.
Zdaj ga boli in ne more kar preklopiti na prijatelja s tabo.
Folk pač čudno reagira, ko je zavrnjen. Eni so tudi "napadalni", očitajoči vse za nazaj (primer K.-ja), verjetno sem tudi sam kdaj (bil) tak.
Priznam, da:
*Tudi sam sem zadnji v napačnem trenutku predlagal, da bova prijatelja
*Se je še dobr izšlo, ker mi še vedno daje pozornost, ampak se obnaša zelo prozorno. Hoče se dobiti, jaz pa malo manj, zdaj razumem ono "psihologinjo" (eno pred to zadnjo), ki se po tistem, ko me je sama zavrnila, več ni hotela dobit. Torej takoj, ko preložim srečanje, je pozornosti iz njene strani precej manj.
*In zdaj me res ne vleče se z njo dobit, v kolikor se mi dozdeva, da bo od mene hotela več kakor ji sam lahko dam. Se počutim tesnobnega ob misli na to.
*No, pri vama je obratno. T bi od K-ja druženje/pozornost/sočutje, on je pa izgubil punco s katero si je morda želel ustvariti celo družino.
"Tema je tvoja svetloba.
Tvoje omejitve so tvoje iskanje." (Rumi, 42)