hayley je odprla težko temo, jaz mislim da ni nič slabega mislila, samo je vmes bila neempatična. Razumem tudi reakcijo LZ - je pokazal svoj moški obrambni položaj.
Drgač ja, če bi se spolnost uporabljala v varnem okolju in če bi družba bila naklonjena družinam, tudi mladim družinam, splav ne bi bil tako pereč problem. Se mi zdi, da sem zadnji tukaj, ki lahko govori o splavu

( Ne uporabljam spolnosti na način, ali pa je vsaj svojčas nisem, da bi sedaj lahko moraliziral za naprej. Upam samo, da nobena ni oz. ne bo nikoli zanosila z mano

Dvomim pa, da me to česarkoli odvezuje

) Se pa vsi strinjamo, da ni tako preprosto, narediš splav in ni nič. Se ne strinjam s _patchouli_ v drugi temi, mislim da ni tako preprosto, kakor hoče levičarska ideologija (po fakultetah in v družbi) nam razlagat.
Pač širše glede vprašanja splava, kar pa si upam povedati je, da sta pogled na spolnost v sodobni družbi in narava med seboj skregani, neusklajeni. Zato preden bi vlekli neke moralne zaključke, bi morali postaviti nek model, kako naj sploh želja po normalni, zdravi spolnosti na eni strani in človeška reprodukcija na drugi z roko v roki normalno usklajeno funkcionirata. S spolnostjo so nas itak čist zjebali ali pa smo se sami. Oglašuje se kjerkoli, hkrati je pa tudi prepovedana kjerkoli ali vsaj zelo hitro povezana z občutki sramu, krivde. To ni zdravo. Ni OK ne srednjeveški pogled Cerkve, a tudi sedanji model niti malo ni OK. Kdor je dovolj močan si spolno življenje zadovoljivo uredi (kakor materialni status npr.), ni pa nujno, saj lahko zapade tudi v odvisnost. Meje niso najbolj jasne, sploh niso.
Je veliko negativnosti na forumu in ni za vse kriva hayley. Tudi jaz ne. Če se vsi obrnejo/-mo proti hayley, ni nujno da je hayley vedno vse(ga) kriva.
Imel sem fucking zelo težki vikend, tudi dan, zgleda da sem se nekak zlizal. Ni to OK. Spet sem sam (v boju). Ta vikend me niti noben ni klical, od tistih, ki sem se jim (deloma) odprl, roke nisem dobil (lahko, da ne vidijo kaj je odzadaj). Na forumu me imate poln k***c, ker sem negativec. Fucking težko mi je. Pa ne mi zdaj pisat, da naj neham s tem, naj grem na terapijo. Ja, saj bom (verjetno) res šel ali pa moral iti. Ja, sem pa jezen in na svet in na druge... ker ljudem sem veliko dal, še vedno dajem kar imam, dobivam pa bolj malo, vsaj tistega ne, kar rabim. Vem, da ni fer, ampak že dolgo živim v takem svetu.
A sploh kdo ve kako težko je živeti s tako odsotno, nefunkcionalno, narcistično družino, kakor jo jaz imam
Ja, ful sem jezen, ful sem fucking jezen, moram nekje ven dat

(Hvala, da mi vsaj to pustite.)
"Tema je tvoja svetloba.
Tvoje omejitve so tvoje iskanje." (Rumi, 42)