* No saj, zelo verjento da nimam osebnostne motnje, ampak včeraj sem imel zelo
down dan, kakor si tudi sam opazil, po tem ko sem se dobro naspal sem še kar OK, bomo videli, če me bo danes tudi kaj zabilo proti večeru
* Najprej so mi postavljali diagnoze duševnih motenj, ampak to so dokaj kmalu obrnili, najdlje sem imel borderline diagnozo, ki pa se je očitno pri tistem h kateremu sem hodil na skupino spremenila v narcisoidnost
* Pač če te zdravijo, pišejo recepte, ti morajo nekaj "nalepit"

...duševne jim očitno ni ratalo, ker me niso znali nikamor umestit
* Zagrabil sem, ker si mi rekel, da pišem zelo bi-polarno - večinoma se hvalim kako je vse in sem super (anyway, ful samohvalno pisanje počneš tudi ti, LZ

), pol me pa nekaj zabije in je vse najslabše - tako binarno doživljanje sodi k borderline-u, ja
* LZ, glede na to da si šele pol leta v tem, si še kar dober.
* 1x sem z eno partnersko terapevtko govoril, ki je pojasnila, da ima problem s temi osebnostno motenimi ljudmi. Ker pač nad njimi ne sme uporabljati mnogih tehnik, ki se jih je na izobraževanju naučila, ker bo izzvala njihove obrambne mehanizme in to ne bo dobro. Skratka, ne moreš terapevtsko obravnavati osebnostno motenih enako kot "čustveno stabilne" populacije. Meni se zdi zelo smiselno kaj je spoznala skozi svojo prakso.
* Težko je razlikovati med šibko strukturirano osebnostjo in osebnostno motnjo. Najlažje je te stvari reševati v času, ko se osebnost še razvija, zato bi morala psihologinja v srednji šoli, ko sem ji pisal eseje, zaznati da imam težave v socialnem življenju in mi pomagati, ker tega verjetno ne bi vedela, bi me vsaj morala napotiti nekam na psihoterapijo.
* Žalostno je, da so se ukvarjali z navzven problematičnimi osebami, pri enem so npr. videli, da je ubogi, ker mu je umrl starš, pri drugih po redovalnici, ker niso opravljali obveznosti - mene pa ni noben opazil. Mislim, opazili so me vsi, ker sem zbujal veliko pozornosti, ampak nobenemu se ni dalo ukvarjati z mano, ker pač obveznosti sem imel pokrite, mal drugačen sem pač bil... noben ni začutil, da sem oz. lahko kmalu pridem v kar hudo stisko, če bom šel tako naprej.
* Ali sem kaj rešil s psihoterapijo ali ne, ne vem. Sigurno sem, ne vem koliko sem bil "fucked up" pred njo, torej ali sem rešil dovolj. Tudi sem predolgo hodil po tablete preden sem dejansko prišel do ustreznega psihoterapevta. Ta zdravstveni sistem res ni OK

(Še svetovali so mi, da je psihoterapija draga, naj najprej končam faks in se zaposlim in si bom potem plačeval)
* Hočem povedati, da v teoriji ne moreš odpraviti osebnostne motnje, v praksi če bi mi to nekak uspelo, oz. mogoče mi že je, bi potem pač rekli, da so se zmotili, da nikoli nisem imel osebnostne motnje. Bi bil v tistih procentih čudežev, ko tudi npr. alternativa kaj pozdravi in medicina potem zanika obstoj bolezni za nazaj
* Zakaj se ne da osebnostnih motenj odpraviti? Ker je verjetno struktura možganov že drugačna, pač manjkajo določene strukture/povezave, pri staremu se to ne da več kar takoj nazaj narediti. Tudi vzroka za osebnostno motnjo sta dva. Slaba vzgoja (travma bi bila po mojem zgolj povod) s slabo postavljenimi mejami + genetska predispozicija.
* Drug razlog je, da osebnostno moteni človek zavrača vso pomoč in ves napor okolice po spremembi. To so prave osebnostne motnje, tam ni pomoči, zato svoji sestri ne morem(o) pomagati. Čeprav, verjetno bi se tudi njo dalo motivirati, če bi se je pravi lotil.
* Jaz nekak sem odprt za pomoč oz. sem vsaj bil, delam spremembe, probam da se ne skregam z vsakim, ko preidem v fazo črnega, probam iskati takrat vsaj sivino, če že kake druge barve ne vidim.
* Glavno ja, ne vem zakaj sem včeraj padel not v te osebnostne motnje (razlago LZ-ju), včeraj sem bil kar šibek, danes ne bi tako odgovarjal. Njegov nasvet je dober. Razširi socialni krog. Saj delam tudi to, a me bo kdo iz foruma povabil še na pijačo?

Z dvema sem bil, ena je prijateljsko odprta, da občasno greva... samo včeraj sem si želel prijateljice (ne nujno punce), ki ima čas me poklicati in se pogovarjati z mano po telefonu
* Še nekaj teorije (pišem po spominu kjer imam not že 10 let stare podatke, dolgo nisem tega že bral, lahko da se je kaj spremenilo). 2 vrsti motenj imaš vezano na medicinske diagnoze (ne vem kako se knjigi pravi), ki jo postavlja WHO (Svetovna zdravstvena organizacija - mislim da to diagnostiko uporabljamo mi), Američani pa imajo svojo diagnostiko, ne uporabljajo tisto od WHO.
Oboje ima:
1) duševne motnje: tu noter je depresija (različni tipi), anksioznost, psihotične motnje (shizofrenija, bipolarna motnja, shizotipska motnja... še kaj), obsesivno-kompulzivna (ali to sodi med anksizonost?)... drugo se ne spomnim
2) Osebnostne motnje
V Evropi, ki uporabljamo medicinsko/psihiatrično diagnostiko od WHO, imamo pod osebnostnimi motnjami: narcisoidno motnjo, izogibavajočo motnjo,
čustveno neuravnovešeno osebnostno motnjo in kot njen podtip mejno osebnostno motnjo (to je borderline)+je še vsaj eno 6 osebnostnih motenj, ampak se jih zdaj ne spomnim
V ZDA je borderline svoja osebnostna motnja (ni podtip osebnostne motnje, ampak je samostojna osebnostna motnja).
Je detalj, ki po mojem niti obravnave ne spremeni, ampak sam imam detajle rad
Diagnozo imaš lahko hkrati iz osi (točke) 1 in osi 2, bojda pa lahko celo imaš različne diagnoze iz osi 2 hkrati (eni pravijo da celo vse

)
Če je kdo dovolj pameten, pa me naj popravi, na vseh mestih kjer sem naredil napake

"Tema je tvoja svetloba.
Tvoje omejitve so tvoje iskanje." (Rumi, 42)