Vprašaj me... #47

[emanuela]

Zaenkrat samo vitamin D.

Te je že kdaj ugriznil pes?

[Firestorm]

Razen mojega lastnega, v igri, ne
ko je imel še mlečne zobke in je bil res čisto brez občutka, me je vsaj ene 3x do krvi ugriznil v nos.

Ponavljam.

[mmm]

2x. Obakrat bila ona. Obakrat cisto malo. 1x med bozanjem, ker je verjetno zacutila moj strah, takrat sm bil se majhen, drugic - morda v obrambi, ker je narobe zaznala groznjo. Ta ki me je ugriznila drugic, tega psa bi bilo treba obravnavati. Ce bi se mi zdaj zgodilo podobno, bi najverjetneje poklical policijo.

Ponavljam

[Led Zeppelin]

Hm, najprej me je ugriznil domači belgijec ko sem bil ene 12, 2x oreng v roko, imam še vedno luknje.

Potem me je ugriznil nek mešanec ko sem bil na biciklu v meče, bil tam 14.

Potem me je ugriznil en mešanec v stopalo skozi sandale, sem bil tam 25 na morju.

Nazadnje me je ugriznil nek doberman v stegno ko sem bil ene 28.

Sem veliko okoli psov, se jih ne bojim, in je to pač del lajfa...bom pa ko bom potoval z motorjem po kaki Turčiji in tam kjer so Kangali, te ogromni pastirski psi, imel teleskopsko palico, boxer in sprej.
Mojega frenda sta dva napadla v Gruziji in se je 8 ur boril z njima, hb je imel samo zlomljeno roko, nekaj hudih ugrizov in dehidracijski šok. All good,

ti?

[hayley]

Ne


Si zadovoljen/a s službo?

[žveplenka]

Da zelo, ker me izpolnjuje, na nek nacin ni niti stresna, edini minus ki ga vidim je čuden urnik, najvecji plus pa ta da imam dovolj časa za privat življenje, s tem tudi za gradnjo lastnega biznisa ki mi res prinasa uzitek in financno stabilnost...se en plus mojega trenutnega šihta nimam nobenega nadzora nadrejene so tam le zato da blazijo stres in placujejo

Ti?

[saarijarvi]

Ja, ker je precej raznoliko in so vmes projekti, ki so mi res v uzitek. Trenutno je sicer tudi se precej taksih, ki so pac bolj 'za sproti', ampak jbg, delo je delo. Mogoce si bom nekoc lahko privoscila, da res delam samo se na projektih, ki me res veselijo - ampak je treba ostati realisticen.

Malo sem fovz edino ko vidim, koliko benefit-ov imajo prijatelji tu v Nemciji, cim delas za malo boljse firme.. 30 dni dopusta, bolniske, bonusi na koncu leta, dodatki za razne fitnese in izobrazevanja, itd.. place pa so tudi na nivoju. Bo treba razmislit, ce je freelancanje se vredno. Pac, vse ima pluse in minuse.

ponavljam

[emanuela]

Delo mi je ok, zaslužek malo manj. Ampak glede na to, da sta mi otroka oz družina na prvem mestu, mi je in mi bo čas vreden več kot €, ki bi jih lahko zaslužila z več dela.


Bi kaj spremenila glede izbire srednje šole/faksa?

[lollypop-@]

Ja. Generalno gledano sem zelo zadovoljna in mi je veliko bolje kot poprej ko sem delala za druge. Všeč mi je to da lahko svobodno razpolagam s časom (torej ko je še sonce kdaj izkoristim za sprehod itd.), top ekipa in energija, povečini zanimivi projekti, dober zaslužek... minus pa to, da veliko delam in večkrat tudi ob večerih urejam zadeve za naslednji dan, skrb da bo vse časovno teklo gladko, ker se rado kaj zaplete. Pa ta občasna nesigurnost in skrb, a bo tudi v naprej toliko dela, skrb da bodo tudi v naprej projekti, te finančne zadeve pač, ki sem jih prej jemala bolj samoumevno. Ampak vseeno vsi plusi odtehtajo vse te minuse.

Aja, že drugo vpr.
Če bi se sedaj vpisovala, bi se skoraj sigurno vpisala na drug faks. Ampak nič ne obžalujem da je bilo kot je bilo, ker če ne, ne bi bila tu kjer sem. Kljub temu da takrat ta faks ni bil toliko moja želja, sem sedaj vseeno našla delo v katerem uživam in mi je zanimivo.

Ponavljam

[hayley]

Sem pa bila ja tudi v januarju na enem razgovoru, ker so mi sami pisali, ki delno je bil v isti smeri kot moja služba, samo bolj tehnično področje na splošno, ne toliko kemija in tam je tudi bilo dosti nekih možnosti zastonj izobraževanj, zastonj Tečaji tujih jezikov.. Sem jim na začetku povedala, da sem se priklopil bolj informativno in da so premalo v moji smeri, čeprav pol ko je začel njihov HR naštevat vse ugodnosti, je začelo bit kar mikavno.. Imajo pa najbrž neke raznorazne ugodnosti, tečaje vse bolj večje firme, mislim, da tudi pri Kju imajo..

No dopust je tudi bolj kriza pri nas, minimalno, če nimaš dodatkov od otrok.
Dosti sodelujemo z Nemci, pa se mi tudi kdaj zdi, da so imeli ene 3x kolektivni ena firma, s katero smo največ v navezi.. pa se kaj svojega po možnosti zraven..


Gotovo bi kakšno stvar spremenila v svoji zgodbi do zdaj, izbire faksa ne vem, nimam nobene čisto druge smeri v mislih, ni nujno Oz ne..

Mogoče po eni strani nisem našla smeri, ki bi me zelo povlekla, mi je pa všeč vrsta znanja, ki sem jo dobila na faksu..
Res mi je zdaj prioriteta da bi si uredila osebne odnose, bližnji, mentalno zdravje bolj kot služba..


Ponavljam

[mmm]

Srednje šole ne, sem užival v splošni gimnaziji, faks pa bi morda spremenil.

Profesorica psihologije na gimnaziji mi je rekla naj grem kar računalništvo študirat, čeprav sem njej ful esejev (na)pisal, in za vsakega mi je dala 5 (takrat mi je bilo funny, ampak glede na to, kaj sem pisal, bi me morala poklicati na pogovor oz. mi svetovati terapijo; jah, če bi bila iz foha bi lahko preprečila kar je potem sledilo leto, dve, tri po mojih esejih ). Samo nisem jezen na njo, spomini so mi še vedno prijetni

Glavno, ja, problema da nisem šel študirat psihologije sta bila 2:
1) da nisem verjel, da lahko na maturi zberem dovolj točk
2) da morda sem videl, da me drugi ne vidijo v tem. Do sebe še nisem bil dovolj kritičen, da bi lahko ocenil, da bom imel težave z branjem ljudi, da itak že imam težave v odnosih, sem pa opazil, da mi noben ni tega študija svetoval.

Razen... mama si je pa želela naj grem študirat psihologijo Mi je v čast

Medtem ko sem imel krizo na faksu sem nekaj delal izpite na teološki fakulteti, hahaha, saj je bila zelo prijetna izkušnja/avantura Ne, od duhovništva sem bil na varni razdalji, samo na faks sem hodil

Ampak sem očitno ugotovil, da tudi teologija ni zame, pozneje da tudi filozofija verjetno ne.

Če bi študiral psihologijo, bi verjetno tudi hitro obupal, saj je tam veliko učenja na pamet, mnogih teorij. To ni zame.


Sanje psihologije sicer niso pri meni povsem izpadle. Sedaj se čutim, da morda deloma sem na tej poti. Ne bom je šel študirat (saj ne, da sem še vedno vpisan na en faks, ki ima tudi veze s psihologijo ...sam tam nisem opravil nobenega izpita, niti delat ga nisem šel )

Verjetno bom psihologijo študiral parcialno v okviru kake tehnike duhovnosti. Če se mi bo intuicija dost odprla bom pa na koncu še postal kak "new age" "zdravilec"/svetovalec. Do tega so še leta, ampak se nekak čutim na tej poti Morda mi bo vse skupaj zgolj hobi, primarno bom pa še vedno fural svoj biznis za katerega sem izobražen.

Pa še vprašanje

Se objemaš kaj izven družine (v družini valda se, čeprav kake so tudi čudne glede tega )? Torej s prijatelji, prijateljicami, morda celo kolegi, tudi s tistimi nasprotnega spola?

zdaj, ker sem se tudi sam toliko razpisal, če ima kdo še kaj za povedati o stari temi, lahko moje vprašanje prezre

[hayley]

Se objemamo, s prijateljicami, partnerji/moži od prijateljic..

Meni so pa za vse smeri, ki so družboslovne, rekli naj ne grem, moji mami se je tudi psihologija zdela bolj kar nekaj.. Je pa bilo treba imet dosti točk ja, verjetno odličen in skoraj zlat maturant si mogel bit po točkah. Moji sestricni je ravno za malo zmanjkalo it na psihologijo, je pa potem dobila Prešernovo v svoji smeri, kamor je prišla.
Se pa šteje baje slab program ta psihologija v lj, je bolj samo neko piflanje Al dosti neke statistike. Je hčer od prijateljice od moje mame pustila medicino in sla na psihologijo in v starejših letih to menda precej obžalovala.. Ena od mojih sosolkiz gim., ki je bila na psihologiji, mislim da dela na neki kadrovski v isti firmi kot K, nič zlo zanimivega se mi ne sliši. Sem Si prav zapomnila, ko mi je razlagal o njej, da se mu je zdela zelo čudna, ker se je med nekimi predavanji pogovarjala sama s sabo..

Si študiral kaj podobnega kot tvoji starši ali bližnji sorodniki ali nekaj, kar ni noben od tvojih prej počel?

[mmm]

Ni nobenega računalničarja v družini, sicer je edino mama študirala in ima komplekse, ker je bila bojda zelo nadarjena za njen težki humanistični faks, potem ga pa iz nekih drugih razlogov ni (do)končala

Največ se objemam z enim tipom iz ene delavnice, praviloma on mene objame, jaz niti ne forsiram prvega objema, mi pa paše. Posebno, ker je tisti človek pač prijeten, in noben izmed nama ni gej in je objem čist prijateljski.

Če objamem žensko, kar sicer rad, zelo rad, vsi vemo, da ni samo prijateljsko

Se precej več objemam (bi se pa še več), ko sem bil v vezi sem se objemal samo s svojo.

Ponavljam oboje (tudi objemi torej še).

[lollypop-@]

Je sorodna smer, ni pa enaka.

Objemam se čisto enako s prijateljicami kot s prijatelji. V družbah v katerih sem, se po večini vsi objemamo. Se pa definitivno ne objemam z ljudmi, ki mi res niso blizu in s takimi, ki tega ne vidijo kot zgolj prijateljsko. Takih se definitivno izognem.

---

Kako se prehranjuješ med tednom? Greš med delom na kosilo in zvečer nekaj malega poješ? Poješ malico in si zvečer skuhaš kosilo? Skuhaš kosilo en dan prej in si ga prineseš v službo?

[hayley]

Fak sem napisala že cel odgovor in mi ga je zbrisalo tle na telefonu.

Pri meni starša nista naravoslovca, mislim, da sem bila že v začetku osnovne boljša v matematiki, naravoslovju od njiju. Je pa mamina sestra dokončala isto fakulteto kot jaz, ni pa več živa, je umrla precej mlada, preden sem se jaz rodila. Sicer delam pa bolj v smeri, ki je delno smer, kar sem študirala, delno neka nova smer.

Mislim, da jem na splošno premalo ali da bi rabila kakšne prehranske dodatke. Sicer težo imam zdaj skos enako, enako od nekje konca poletja, malenkost nižjo kot poleti, ampak imam pa veliko nižjo kot prejšnja leta.

Kosila ne kuham, jem v službi; ali solate s proteinski dodatkom, ali celotno kuhano kosilo, če mi zapaše, včasih nimam časa jest in je bolj neka mini malica ali kak sendvič, če sem na terenu.

Po službi, sem kdaj. Tako utrujena da sploh mi ne pasa nič jest in samo lezim/spim/počivam. Recimo nekje 1x na teden do 2x je tako. Kdaj jem nekaj malega, suhega, kak grški jogurt+sadje, kuham bolj samo, če se zares lačno počutim, zadnji čas bolj pogosto kaj kuhanega pojem, prejšnje mesece nisem pa praktično nikoli jedla kuhanega po službi.

Če povzamem ponujene odgovore, je najbližje temu, da grem na kosilo med službo in zvečer nekaj malega pojem.

Ponavljam