Priznam da... #19

[hayley]

- Sem se že 3x v tem tednu samotestirala, vsakič neg. Ima pa menda K vročine 37,5 ampak mu test še vedno da neg. Jaz sem pa imela včeraj zjutraj 37,1, danes nič več.
- je prvič odkar obstaja korona zbolel nekdo v službi, 1. teden v letu 1 sodelavec, drugi teden/ ta teden, 2.
- imam naročen samoplačnški ultrazvok v pon. tako da bi bilo dobro, da bom negativna vsaj do takrat. Ful je dobro, ker sem poklicala ta petek in so me naročili že v ponedeljek. Ravno tako sem klicala, sredi decembra za samoplačniško, mi je rekla, da šele sredi januarja bi prišla na vrsto, potem se msi mislna, da raje počakam 3. 1. za reden pregled, ker nisem vedela, da bo samo pregled, brez UZ in bom mogla še 4 mesece na redni ultrazvok čakat..

- imam nek velik konflikt v sebi glede bivšega in K in ne vem kaj naredit, oz mi je hudo, ker imam bivšega rada, on se pa noče videt in me skos nečesa obtožuje in žali... hkrati pa če bi bila skupaj, je malo dolgočasen oz vse želi samo po njegovo.. potovat sploh ne bi hotel nikamor it oz je krivo to, da mu dela slabo in 'ne more'.. Zdaj se nekaj čudi oz mi očita, da saj kot študent nisem hotela potovat oz, da saj sem vedela da on ni za to že prej in podobne stvari.. (Ma niti ni samo za potovat, že za kakšne manjše stvari, ni hotel iti, če on ni čutil potrebe po tem, recimo za it kdaj na pijačo ven ali jest, če njemu ni bilo za it, je rekel ne ali če je imel hrano doma...)

- zdaj še vedno mi je malo čudno glede te terapevtke, jaz sem si drugače predstvaljala terapije, tudi ko sem tle brala kdaj mmm ali Exit sem si drugače predtavljala terapijo iz prebranega, ena stvar ki sem si jo predtavljala je recimo to ko bereš po netu, k kdo našteje svoje probleme in pol nek psiholog ali terapevt, da nek odgovor ali nasvet nazaj.. tako.
Pri meni tega ni, ta terapevtka sploh nobenega mnenja ne da, deluje, da sem tam samo da jaz govorim. Meni deluje prav, kot da bi bili naučeni, da ne smejo nobenega svojega mnenja povedat..

[mmm]

* hayley, da ti terapevtka ne da čisto nobenega feedbacka? Nekaj ti že da, valda? Kako pa sploh začneš ji karkoli govorit? Kako zgleda ko prideš in preden se ji začneš odpirat?
* Zdaj že nekaj časa hodiš, tak da preden ji naslednjič začneš karkoli govorit, ji povej da bi se rada pogovorila o svojem napredku oz. o metodi po kateri delata, oz. kako ona vidi da ti pomaga s tem, da te samo pasivno posluša?
* Če bo šlo tako naprej po mojem potem res lahko postopoma menjaš, ker po mojem rabiš terapijo ne pa poslušalca oz. verjetno lahko poslušalca dobiš ceneje?

* saarijarvi, IP verjetno veš menjat tudi ti, pa še marsikdo na forumu: Chaski, verjetno tudi hayley Ja, težko je ta forum zaščititi pred spamom, no saj nekega hudega navala in dela zaenkrat nimaš

* Huh, zadnja 2 meseca mi osebno res gre super. S fotrom sva se zbližala in to zelo preprosto. Prej nekak ni hotel hoditi k meni, zdaj se mi zdi da ga kar vleče in da je preskok bil precej preprosto. Samo čutiti je moral, da sem v sebi bolj srečen oz. zadovoljen.
* Me je kolega presenetil, ker je tokrat on bil za to, da greva ven. Samotarjenje po klubih mi je sicer pred zaprtjem še ustrezalo, lokale zvečer sem pa kar odmislil. Sem vse skupaj zamenjal s plesom in se posredno preko tega kar precej umiril. Očitno tam dam ven kar precej moje negativne energije, negativnih emocij in verjetno tudi noter dobim več pozitivnega kot negativnega.
* No, sem se potem jaz spontano spomnil, kje bi se lahko v centru kaj dogajalo, in sem celo zadel
* Je fajn ko greš ven niti ne preveč zagnan, ampak še vedno dovolj, in se ti j* za vse. Mi je pasalo, čeprav sem malo tečen prišel domov, ker ni šlo vse tako kakor bi si želel, a še vedno se danes počutim bolje kakor če bi bil zvečer doma. Glavobol ni bil prehud (nisem ga rabil blažit), pa niti spil nisem veliko in tokrat je bil zgolj pir.
* Sicer sem mu rekel, da to zdaj zaradi omikron številk res ni dobra ideja, in da je zanimivo kar govorim, da so me s cepljenjem očitno čipirali in mi spremenili DNK, ampak še vedno sem šel.
* Končno imam v lajfu neko stabilnost, nek smisel, in mi ni da se brezglavo nahajam na "nevarnih" krajih
* Kdo bi sploh karkoli vedel povedati o omikronu. Protitelesa sem itak imel še na dan cepljenja, pa še sveže cepljen sem - kar verjetno zame predstavlja podoben nivo zaščite kakor tretji odmerek (verjetno še boljši), čeprav jaz moram v karanteno, oni pa ne rabijo. Zdaj če vse skupaj sploh pomaga pri omikronu, mnenja so deljena
* Kakorkoli. Če gledamo dogajanje zunaj vidimo rekordno število okužb, pritiska na bolnišnice pa začuda še ni. Probam biti naivni optimist in rečem, da morda še kak (manjši) lockdown v teh dveh mesecih, potem bo pa konec zgodbe

[hayley]

- mmm, ja tako parkrat vmes vpraša, kako se ob tem počutim kar sem povedala in zdaj na zadnje je rekla, da se ji zdi da veliko skačem od enehga do drugega, ko sem o dveh osebah govrila, kaj posebno drugega se ne spomnim.
- ja ko sem bila prvič tam, (do zdaj sem bila 3x, ne bi rekla spet da je to veliko oz da veliko časa hodim?) sem se vsedla na en kavč in sva bile obe kar tiho neki časa oz niti jaz nisem vedla kaj rečt in pol mislim, da sem jaz prva vprašala, kako to zdaj gre ali nekaj takega.. Tudi drugače, v drugihič ko sem tja prišla je spet, ko da bi bili obe kar tiho na začetku, jaz imam že v navadi, sem skoraj njo želela vprašat, kako je, ker sem tako navajena od svojih strank ali od ljudi, ki jih poznam pol sem spet pomislila, ali ni to malo čudno, da jaz začenm svojo terapevtko spraševat, kako je... .
- Mislim, saj prijetno je vseeno iti tja in govorit in sploh si vzet eno uro časa v miru v tednu, ko nimaš nekih skrbi oz te vsaj nihče ne obsoja, se ti ne mudi drugih stvari delat, jaz sicer ko razmišljam, se v bistvu skos obsojam samo sebe ali si govoirm, da bi nekaj morala drugače, ali boljše, tam je tako, kot da samo povem in se ne obsojam ali veliko razmišljam istočasno, ko govorim, nekako kot da razmišljam manj in samo govorim in je tudi lažje ko nekaj poveš..

- Samo sem mislila, da mogoče, je pa lažje če ti kdo da tudi kak nasvet? Recimo sem danes nekaj brala oz poslušala, ko je ena ženska, za eno generacijo starejša od mene(e praviu, da bi lahko bila moja mama) povedala, da je vedno dobro ravnat tako, s čimer potem lahko živiš sam s sabo, ne glede ali te okolica obsoja, ali te okolica povzdiguje, zaradi tega kar si naredil, ali pokazal, da tak oal itako vedno vsi prej ali slej pozabijo - ampak da moraš narediti tisto, s čimer boš sam miren, zadovoljen.. Recimo nek primer misli ali nasveta.. Tam je pa malo feedbacka..

- kaj nekaj omenjaš mene in chaskja? Chaski drugače se s forumom ne ukvarja čisto nič, on je do zadnje minute zaposlen s svojim delom, pa tudi sicer je precej individualist, da nima potrebe nekih svojih misli ali dvomov deliti, ali pa jih ima na splošno manj, v primerjavi z mano, se ne ukvarja s forumom čisto nič..
- jaz sem razumela saarijarvi, da pridejo isti IPji, ki jih že banna nazaj, zdaj da se nekdo lahko prijavi iz druge naprave/ drugega IPja in da enako reklamo je pa tudi meni jasno, ja. Tudi jza se prijavim na aplikacijo, ki je plačljiva/ omejena neplačljiva uporaba iz druge naprave npr kdaj...
- sem se spomnila, da sem ti pozabila odpisat. Kakšni plesi v parih me zanimajo, kakšne preveč posebne zadeve pa ne.. tako da kar je klasičnih plesov v parih ja, ostalo ne.

[mmm]

- jaz sem razumela saarijarvi, da pridejo isti IPji, ki jih že banna nazaj, zdaj da se nekdo lahko prijavi iz druge naprave/ drugega IPja in da enako reklamo je pa tudi meni jasno, ja. Tudi jza se prijavim na aplikacijo, ki je plačljiva/ omejena neplačljiva uporaba iz druge naprave npr kdaj...

To (odebeljeno) si narobe razumela. Če je IP banan, je banan, potem pač povezljivosti nima več.
* Chaskija sem navedel kot primer. Se spomnim, da smo se 1x pogovarjali nekaj o IPjih (tudi ti si bila zraven se mi zdi ), in pol sva se z Led Zeppelinom še "pičila" na koncu Če ga ti obujaš (Chaski-ja), ga včasih tudi jaz
* Saj po mojem je saarijarvi razumela kaj sem hotel povedat
* Torej, no big deal.
* Tisto sem te vprašal privat Kolikor vem - mislim da si javno napisala - si trenirala hiphop in z nami hodi en tip, ki je tudi to treniral in (verjetno) precej dobro pleše Meni hip hop gibi neki ful ne grejo, zdaj končno kaj razumem ko gledam kak MTV videospot, kako eni hitro npr. premikajo noge npr. - ampak mislim sicer (subjektivno), da drgač na kako muziko kar dobro že plešem

* Ta tvoja psihoterapija zgleda čist Freudovsko - a ima kavč in ležiš na njem? Pač naslednjič namesto da začneš govoriti o svojih tipih, jo začni spraševati kako to gre oz. govori o tem zakaj si tu in kaj bi rada dosegla, kje imaš dvome ipd. Po kateri metodi delata, kako to zgleda, kdaj lahko pričakuješ rezultate?
* Dobro, 3x še ni veliko, ampak vseeno si lahko že ustvariš neko sliko ali se s terapevtko ujameta oz. ali misliš/čutiš, da ti ona sploh lahko pomaga.
* Opazka, da skačeš od ene teme k drugi, je verjetno smiselna in vredna globljega premisleka/refleksije.
* To da te sprašuje kako se počutiš, kaj čutiš, zveni psihoanalitično, to je ql, da probaš še ubesediti svoja čustva. Jaz sicer na tako psihoterapijo nisem hodil, ampak bi. Priznam, da sem svoj čas imel celo težave ugotoviti kako se počutim, kaj čutim... Res nisem bil v stiku s samim sabo

[hayley]

- LOL, ne, ne ležim na kavču, sedim. Ma ne vem, če sem ravno skakala iz teme na temo, sem ji sicer rekla, da bi rada razčistila predvsem eno temo, eno težavo.. rekla je, da se mveliko skakala iz ene moške osebe na drugo, sta pa oba v neki isti temi zvez, razmerij..
- ma ja to sem ji že povedala zakaj hodim vsaj na enem ali dveh srečanjih, da bi rezrašila stvari, ki me sekirajo in zaradi katerih se slabo počutim in imela mir.. in to smo tudi se 1. krat pogovarjale, ko sem bila pri njej.

- ma ful me firbec, kako si tej psihoterapevti sploh zapomnijo, kar eden pove, ker ta moja si recimo nič ne zapisuje... pa koliko ljudi imajo na dan..
-

jo začni spraševati kako to gre oz. govori o tem zakaj si tu in kaj bi rada dosegla, kje imaš dvome ipd. Po kateri metodi delata, kako to zgleda, kdaj lahko pričakuješ rezultate?

Ja ok jo bom čene še enkrat kaj o tem vprašala..
- jaz drugače govorim o 'tipih', ker je to moj glavni problem, zdaj iz tvojega pisanja se sliši, kot da jaz neke brezvezne teme razglabljam.
Tudoi to ko je bivši zbolel za rakom in ko je prekinil stik še dodatno, je stvar, ki me je najbolj pretresla v življenju do zdaj in dogodek pri kateem sem najbolj izgubila neko +brezskrbnost' v živjenju. Je zbolela tudi mama že leto prej, ma je bilo manj hudo, potem kmalu mi je rekel tata, da ni tako hudo, da je skoraj kot koži rak in bi samo znamenje odstranili, samo na enem delu telesa... To je pa grozno od bivšega, še nekaj dni je preteklo, zaradi vnetje, ker ni bilo dobro videt na slikah, da so sploh povedali, da gre za začetno stvar in ne razširjeno... Če bi imel razširjeno stvar, so tako grozni sledeči dogodki, da kaj takega bi si samo v znanstveno fantazijskem filmu recimo predstavljala in ne v realnosti... nekako, če človek ostane živ, je živ, ampak dosti funkcij nima... Se sploh sprašujejš, kako je možno, da to sploh obstaja, zakaj te bolezni sploh obstajajo.. No sej več je takih hujših recimo bolezni ali stanj, ki se jih ne zavedaš, dokler se ne zgodijo tebi ali bližnjim, isto prizadeti otroci, razne te bolezni, ko začnejo pri neki srednji starosti odmirat mišice ali živci... Ene stvari delujejo tako grozno, da si že misliš, kdo (ali narava, ali bog..)je imel tako domišljijo, da si je izmislil ali ustvaril tako 'grozno' stanje ali bolezen..
- aja mogoče sem še pozabila dodat, da je za to točno vrsto raka od bivšega značilno/ pogosto, da se ponovi v 2 letih. Isto mi je začela ena prijateljica razlagat, kako je nekdo, ki je opravljal neka dela v njenem kraju imel iste vrste raka in ponovljenega in kako določenih stvari ne more počet, recimo ne more govorit... mogoče me zaradi vsega tega še bolj skrbi, zaradi teh dejstev in kar mi je ona povedala..
- mogoče te potem to malo zadane, ali pustit malo svoje življenje na miru in stat ob strani osebi, ki jo imaš rad in ti je blizu (tukaj spet, če sama nisem prepričana,ali bi želela bit zavedno z njim, ga ne smem zavajat, ker bi bilo še slabše) ali sam živet na tak način, kot da boš kmalu umrl ali kot da ne veš, koliko časa ti je preostalo.. Ko si enkrat zaposlen časa že tako ali tako ni na pretek, še toliko manj, če se moraš tudi izobraževat, pridobivat novo znanje na delovnem mestu, si v obdobju uvajanja, kot če delaš bolj enolično večino časa...

[Firestorm]

hayley, noben pravi terapevt ti ne bo dajal nasvetov (to spada bolj v podoročje nekega life-coachinga). Terapija ni dajanje nasvetov. Škoda, da te tvoja terapevtka na uvodni uri ni glede tega posvarila. Ker velikokrat ljudje pridejo v terapijo s povsem napačno idejo, kaj to sploh je.
Po veliki večini terapevtskih vej (če ne kar po vseh), terapevt ne bo dajal svojega mnenja na situacijo in nekega nasveta. Je pa tam zato, da tebe vodi do rešitve. Seveda gre za skupno delo, ampak boš pa absolutno ti govorila veliko več od terapevta
Je pa fino, da se zna tudi terapevt malo prilagoditi klientu in se ne drži svoje terapevtske smeri ko pijanec plota -torej če se vidi, da nekdo res težko začne sam od sebe govorit oz. da mu je tišina nelagodna do te mere, da je totalno neproduktivna, mu je treba pomagat s kakimi podvprašanji in malo razbremeniti ozračje (drugače pa verjemi, da ima tudi tišina velik pomen in mesto v terapiji).
Upam, da se najdeš v nekem pristopu in s terapevtom, ki ti ustreza Saj je pa tudi res, da ni vsak pristop in vsak terapevt za vsakega. Se je tudi treba na neki točki začutiti, da se zgradi neka res dobra delovna aliansa.

[mmm]

Ene stvari delujejo tako grozno, da si že misliš, kdo (ali narava, ali bog..)je imel tako domišljijo, da si je izmislil ali ustvaril tako 'grozno' stanje ali bolezen..

Se spomnim, ko sem še kot mladoleten eni redovnici rekel, da mnogi so izgubili vero v Boga v 2. svetovni vojni, ko so se dogajale take grozote. Odgovorila mi je zelo modro v smislu, da taki, ki so vero zaradi tega izgubili, vere v Boga niti nikoli niso imeli (zelo moder misel/stavek, drugače je nisem štel da je preveč smart (morda malo krivično iz moje strani), ampak tale odgovor je zelo duhovno bogat, ki ti daje misliti).

Nazadnje sem toliko filozofiral kot študent, ma trenutno me spet vleče. Vprašanje zla je pogojeno s človekovo svobodno voljo, ki je zares svobodna, in od tega prihaja lahko poleg mnogo dobrega tudi mnogo zla. Človek zna biti v smislu zla izrojeno bitje. Zlu lahko dodamo še simbolno oz. demonsko obliko v smislu, da je izvor vsega zla hudič, ki je res dober v tem.

Ob gledanju zla na svetu in ob tem, da mnogim tistim, ki povzročajo veliko zla tudi precej dobro gre in niso sankcionirani, se res lahko vprašamo v absolutno dobroto Boga. Če razumemo svobodno voljo ga lahko opravičujemo v smislu, da pač z njo je človeku omogočil, da lahko gre z (ne)moralo toliko daleč kolikor si pač želi.

Težko je za vse kriviti naravo. Že za covid19 pandemijo je precej verjetno, da je ta virus proizvod človeških rok = laboratorija. Tudi v moralnost (v smislu ali cepivo ni na dolgi rok bolj nevarno kot sam virus) in nujnost cepiva in cepljenja se lahko vprašujemo, kar nekateri na forumu potem tudi smo se bolj od drugih.

Mnogo raka je zaradi hrane, sevanj - spet človek.
Poleg tega poglejmo samo koliko raka je nastalo po katastrofi v Černobilu in kakšne so (bile) posledice tega.

Že sam model sveta ni pošten. Zahodni svet se nikoli ne sprašuje koliko delavcev tretjega sveta (posredno) izkorišča za blaginjo, ki jo nekateri tukaj imajo/-mo?

Nobena žival ne funkcionira tako. Res je, da so živali plen druga drugi, a takega izkoriščanja, take hierarhije, množičnih pobijanj lastnih vrst, že samih vojn... - tega ni nikjer drugje v naravi kakor v človeški vrsti.

In potem se ta zahodni človek hoče iti religijo... pa naj bo ta tradicionalna krščanska ali pa kakšna vzhodna. In osmisliti svoj položaj v svetu. Moralno?

Morda je dejanskemu stanju v svetu bližje - kakor krščanskemu modelu dobrega Boga - model dualizma, ki pravi (mogoče sem to malo priredil), da za posameznikovo srečo, mora biti nek drug posameznik nesrečen/izkoriščan (=plačati ceno).

Jaz bi ponazoril dualizem s preprosto formulo: dobro + slabo = nič (0)

- jaz drugače govorim o 'tipih', ker je to moj glavni problem, zdaj iz tvojega pisanja se sliši, kot da jaz neke brezvezne teme razglabljam.

Nisem hotel tega na tak način povedati, itak da govoriš stvari ki te skrbijo, ampak dobro je vedeti kaj je namen vsega tega, torej ali ti terapevtka lahko pri tem pomaga in kako ti bo na koncu tudi pomagala. Če pa čutiš, da je to to, pa še odmisli skrbi za nekaj časa, ji zaupaj in pusti stvarem, da stečejo same. Vidim, da se precej boljše počutiš ob njej kakor prvič.

- ma ful me firbec, kako si tej psihoterapevti sploh zapomnijo, kar eden pove, ker ta moja si recimo nič ne zapisuje... pa koliko ljudi imajo na dan..

Odvisno od človeka. So določeni, katerim je pomemben prvi vtis. Ta (pa ni bil edini) h kateremu sem hodil na skupino si je na začetku naredil neko sliko o meni, ki je potem sčasoma ni več hotel spremeniti. Na začetku si je kar zapomnil stvari, pozneje niti ne več, si je marsikaj zapomnil narobe oz. precej površno, kar mi sicer ni bilo všeč, ker sem rad pedanten.

Sem pa hodil še prej h klinični psihologinji, ki je sicer nekaj ves čas nekaj čečkala na papir, tistega po mojem ni nikoli več brala, spomin je pa imela izvrsten, naslednjič je vedela do potankosti vse, kar sem ji kadarkoli povedal, kar sem občudoval. 1x je tudi bivša bila tam in potem sem ji pohvalil bivšo, da ima izvrsten spomin in je bila kar užaljena oz. je morala poudariti, da ima tudi ona izvrsten spomin. Še dobr, da nista med sabo tekmovali katera ima boljši spomin - je treba mal zaključiti s hecom - drgač mam kar težavo na prvem dejtu povedati kakšen tak joke, ta je preveč kompliciran za prvi dejt, ampak očitno znam tudi jaz biti funny

[hayley]

- Meni se zdi, da je ta moja terapevtka rekla vsega skupaj par stavkov na eni uri, vse ostalo jaz. Mogoče jaz govorim nekje 93 - 95% časa, okrog 2-5 % pa terapevtka.
- ma meni se je vseeno slišalo, kot je govoril mmm, kot da je pri njemu več govoril terapevt
- sem pa veliko poslušala še spomladi zadnjega leta neke podcaste in videe s psihologi/ terapevti na področju razmerij in tam definitivno deluje, da več povejo in vodijo terapevti kot tukaj pri meni, ali so pa samo na teh videih tako zgovorni..
- ma ja nekaj malega je povedala terapevtka na prvi uri, da prideva skupaj do rešitve, ma ni kaj preveč odločno povedala vse skupaj, kako to gre, sem imela bolj občutek, da sem mogla za vse jaz postavljat vprašanja..
- vrsta psihoterapije je pa to integrativna, ki ima v bistvu zmešane vse vrste psihoterapij v eni, se ne osredotoča samo na eno vrsto in medtem, ko se ene vrste osredotočajo bolj na sedanjost, druge na preteklost, naj bi ta bila nekaj vmes med preteklostjo in sedanjostjo, čeprav do zdaj še nisem dobila nobenega vprašanja o svoji preteklosti.
- se pa nisem nič poglabljala v vrste psihoterapij, js bi rada rešla svoj problem, brigajo me te vrste..
- tisto, da je psihotrapevtka poudarila, da ima tudi ona izvrsten spomin, deluje precej nepotrebno, mogoče neprimerno. Moja je do zdaj delovala zelo, zelo distancirana.. ni nikoli ničesar o sebi pripomnila...

- Je kar hart ta omikron, zdaj je še K prvič pozitiven od danes zvečer naprej in ima okrog 38 vročine. Jaz sem ga sicer na zadnje videla prejšnjo nedeljo dopoldan, tako da najbrž se je pozneje nalezel.
- bomo očitno kmalu že redki tisti, ki nismo še nikoli imeli korone
- gledamo še nekaj Peru, samo očitno zdaj so še deževne dobe in lahko pridejo trekkingi zaprti

[Ananhas]

Ja, marsikaj botruje (mmm ali kdo je napisal), tudi stres.
Pa koliko je raka... Res je ključno kdaj oz. da ga pravočasno odkrijejo. Zato raje malo bolj zatežit za kakšno napotnico, kot se pustit odpravit.

Iz naše izkušnje mislim, da bi moja mama lahko preživela, če bi šla prej k zdravniku. Poleg kemo, smo mi sicer poskusili tudi s konopljino smolo. Sprememba je bila žal tako hitra in drastična, da pride človeško telo do točke, ko si ne moreš več predstavljat, da bi se lahko vrnilo v stanje pred tem.
Sama sem vsekakor za možnost in pravico evtanazije, pri osebah za katere ni več prav nobene možnosti preživetja - da bi se lahko še dostojno poslovili od tega sveta. Verjetno ni argumenta, ki bi me prepričal v nasprotno, po videnem; če dam ob stran vse formalne zadeve in zakonodajo (oz. bolje rečeno odsotnost v tem oziru).

Mislim pa da se včasih ob fizičnem zdravju oz. bolezni, ne posveti dovolj psihičnemu zdravju in notranjemu doživljanju pacientov.
Sicer ne vem vseh podrobnosti in pogovorov, ki jih je mama bila deležna v procesu zdravljenja, o tem ni veliko govorila. Vem pa oz. čutila sem, da je bila prisotna jeza, razočaranje nad življenjem, umaknjenost vase. Mislim, da je bila na koncu predvsem že utrujena od vsega. Trudiš se v življenju, končno nekaj ustvariš in ko bi začel uživat sadove, te življenje prežveči in izpljune. Vsaj tako jaz vidim...

Ljudje, ki se soočajo s težko boleznijo, grejo čez različne faze, čustveno in psihično, zato kakšnih stvari, reakcij oz. odzivov ne gre vzeti preveč osebno ampak pustiti, da oseba predela sama pri sebi, včasih je dovolj, da smo "le tam".
Na samem koncu so nas povabili na družinsko srečanje oz. pogovor (ustaljen proces predvidevam), vendar mama ni želela sodelovat in je le z zaprtimi očmi ležala, mi pa smo sedeli okoli nje s tisto delavko in je bilo vse skupaj bolj samemu sebi namen... -Nič proti sicer, tu lahko dam le vse pohvale za celoten odnos in toplino bolnišničnega osebja. Kaj vse vidijo te ljudje vsakodnevno...

Moje zavedanje sedaj, ko sem tudi sama mama, je dobilo še drugo perspektivo... Bolj vidim tudi njen vidik, zavedanje ob vsem, da zapuščaš otroke. Stisne me tudi, ko se spomnim pogovora z njeno mamo (mojo babuš), ko in kako me je vprašala, če mama jemlje konec. Sedaj tudi to njeno doživljanje in bolečino vidim drugače.
Izguba staršev je nekaj kar vsi doživimo, eni prej, drugi kasneje v življenju. Je sestavni del življenja, kakorkoli hladno se mogoče to sliši. Medtem, ko izguba otroka udari drugače. Evo, to pa ne vem kako bi preživela (sva se ravno s kolegico zadnjič nekaj na to temo pogovarjali, zaradi skupne prijateljice). Seveda preživiš, ampak.

(Drugače pa ne glede kako velikokrat se pritožujej(m)o tu nad zdravstvenim sistemom (čakalne vrste itd.), se še vedno nekatere stvari zdijo samoumevne. V Ukrajini recimo, bi morala vse zdravljenje plačat. Dobiš diagnozo, izvid in predračun.)


*To so delikatne zadeve, ki se mi jih ne zdi preveč primerno komentirat, hayley, ampak upam, da se bo z bivšim zdravstveno uredilo (tudi dolgoročno) in da bo tudi s tabo vse v redu glede teh zdr. stvari, ki te trenutno skrbijo. Vem, da ni lahko in da vse skupaj odpre mnoga vprašanja in čustva s katerimi se prej nisi soočal. Drži se.

- Se že cel teden zbujam z glavobolom, grem spat s kurami, sem čez kako uro budna kot sova, potem se tamali zbudi sredi noči, zaspimo nazaj, nato pa že budilka zvoni. Mislim, da sem se že navadila. Občutka, da sem ves čas -10 ur v spanju, namreč. Samo povem, ne jamram. Je bilo pa včeraj tako fajn.
- Sem bila ta teden veliko v stiku z Nemci in je moja nemščina tako zarustana... Vedno sem razočarana sama nad sabo, ko n-tič odkrijem toplo vodo glede tega, da moram aktivno uporabljat jezike, tudi ko oz. če jih ne uporabljam pogosto.
- Se veselim danes popoldneva s svojimi babami, bo tako pasalo <3
- Pa 4 nove knjige sem si rezervirala. Temu se reče optimizem.

[hayley]

- Ma ni lih res, da bi bil stres glavni povzročitelj raka, mislim, da za ljudi, ki ga dobijo do nekje 40, se šteje, da so zraven tudi genetske predispozicije. Saj tudi otroci zbolevajo za rakom, najstniki.. Tudi jaz sem gledala ene yt videe enih punc, ki so jim odkrli v 20ih ali v začetku 20ih in eno ali nekatere so testirali in so ugotovili, da imajo nekaj genetsko..
- bivšemu so rekli, da je vzrok kronično vnetje grla, kar ne razumem ravno.. Zdaj stres potem sem mu edino jaz povzročala..
- drugače za vse te rake maternični vrat, danke, debelo črevesje(ok nisem čist sigurna ali tudi debelo črevesje spada zraven), ustna votlina, žrelo, grlo.. se šteje da jih lahko prenaša tudi HPV virus z različnimi oblikami spolnih odnosov... Samo tudi piše skoraj povsod, da rabi vsaj ene 10 let za se razvit, tako da ne vem, kaj je res...
- dobijo zdaj vsi bolniki z rakom psihologa, vsaj, če je malo bolj resno no, sicer mama se ne spomnim, da bi ga imela (mogoče je možnost, da ga zavrneš), bivši ga ima zdaj že 3 mesece


- Hvala Ananhas.
- Ni mi problem govorit zdaj ,ko je že mimo, bivši je imel pred pol leta in mama pred 1 letom, sta oba uradno ozdravljena (pri bivšem je malo strahu da se ponovi), saj mislim, da takrat, ko se je to dogajalo, pa niti nisem pisala o tem.. Tudi pri meni mislim, da je bil nek največji strah oktobra ali nekje jeseni, ko si niti do zdravnika nisem upala, potem po moje že delno se psihično pripraviš, preden sploh do zdravnika greš, preden prvič pokličeš.. Sem bila čisto trda in nerodna z besedami, ko sem mogla nekje prvih dvakrat klicat in sestram po telefonu razlagat, kaj je narobe, zdaj sem že toliko prebrala in preposlušala, da mi je normalno o tem govorit..

- saj zdaj me že skoraj bolj skrbi, da sem sama kriva, da sem šla prepozno k zdravniku. Ampak najprej sem mislila, da se msamo tako zatravmirana zaradi bivšega, da si zaradi tega domišljam, da imam tudi jaz.. (samo če običajno hodiš nekje 1x/ 10 let k zdravniku tudi pri takih stvareh malo počakaš in ne greš takoj). Čeprav ta moja zdravnica, k kateri sem prvo šla, se ji očitno ni zdelo resno in mi je dala napotnico redno, kar očitno pomeni, da lahko tudi več mesecev čakaš, preden prideš do nadaljnjega pregleda..

[Ananhas]

Seveda ni glavni, dodala sem ga kot še eno možnih stvari, ki gotovo pripomore (sploh, če gre za določen slog življenja, kroničen stres, ki vodi v razne anomalije), te ki si omenila so logične in niso tako abstraktne kot tak in tak življenski slog ali tak in tak vpliv okolja.
(Pri nas je šlo za tumor želodca. Verjamem, da bi šla prej k zdravniku, je pa zaradi predhodnih težav z želodcem vse skupaj pripisala predhodnim diagnozam in simptomom).
Očitat si pa tudi ni dobro, čeprav je avtomatska stvar, ki jo ljudje počnemo, ja. In tisti -kaj, če.- Naredimo kot in kar je v naših močeh, ostalo je treba spustit. Vem, težko.

Nate sem se navezala samo tam pri zvezdici, ne bi nikoli dajala vzporednic nekomu s svojo izkušnjo, oz. izkušnjo sebe, ki je to takrat opazoval. Sploh nekomu, ki ga ne poznam. Še manj, da bi želela podat kakšne dvome ali dodatne neprijetnosti oz. da bi ti razumela na tak način, v kolikor si. Saj verjetno nisi, ampak vseeno.
Me veseli, da se je do sedaj uredilo, ostalo upam, da se še ugodno razčisti. Priznanj ne berem redno in zato so mi v spominu bolj določena priznanja.

[hayley]

- Zdaj niti ne razumem zakaj se gre, ampak, ne nič nisem vzela kot negativno.
- To, da se počutim malo krivo, da nisem že prej šla do zdravnika jaz, če bom imela kaj narobe, ali da se počutim krivo za bolezen od bivšega, da se mu jaz povzročila stres, sem imela že prej v glavi... To od krivde je tudi eden od razlogov, da sem začela hodit k terapevtki...
(Ta ena ženska, pri kateri sem bila pred psihologinjo, uradno opravlja meditacije, ima pa neke posebne sposobnosti, da vidi v ljudi, mi je pa rekla, da imam po nepotrebnem občutek krivde ali krivičnosti in da preveč jemljem odgovornosti nase oz. da imam še pretiran občutek, da sem jaz odgovorna za vse.. če ima sploh prav...)


- se bo treba še testirat za covid v pon., imam neko utrujenost že cel vikend, malo vročine, ma nimam nobenega teta danes doma..
- je k naredil včeraj test zjutraj, malo po kosilu in zvečer, in mu je šele zvečer pokazalo pozitivno, ko je bil že vsaj en dan bolan..

- malo me skrbi ta pregled jutri, kaj mi bodo rekli. Se pa zanašam, da bi moja zdravnica mogla kaj vedet, če je rekla, da po vsej verjetnosti ni nič nevarnega in mi zato ne bo dala ta hitrih napotnic.
- mogoče sem precej utrujena čez teden, tudi ker mogoče premalo jem, nič teže nisem pridobila med zimo, prav shujšala pa tudi nisem..

- komaj čakam počitnice s K, zdaj bova očitno mogla za kak mesec zamaknit, zaradi njegovega covida in da bo še vsaj kakšna 2 tedna v službi po koncu karantene
- bo najverjetneje destinacija kar Srednja Amerika, bolj verjetno da Guatemala in Salvador, ampak tudi tukaj potrebuješ zimska oblačila če greš na trekking na kak vulkan, sploh ne vem, kako bom vse to zapakirala v en ruzak. Bom mogoče morala iti v nakup kakšnega večjega, ali pa mogoče dat prat stvari 1x vmes med potovanjem.. Je tako, da imam na koncu občutek, da se že npr. vsak par debelejših nogavic pozna na teži..
- se morem lotit dela za službo in se mi ne da, pa CV dopolnit.. Po eni strani bi pašalo bit v karanteni, da bom vsaj malo počivala, po drugi ne bi rada imela kakšnih daljših posledic covida, ali da ne bi mogla it na pregled zaradi covida..

[hayley]

- hvalabogu nimam raka, oz ni nič narobe z mano... To je bil en od mojih problemov, od stvari, ki so me sekirale, sem imela že od avgusta do zdaj obdobja, ko se mi je zdelo da je vse normalno, z vmesnimi obdobji, ko se mi je zdelo, da ni vse normalno... Mi je rekl, ta zdravnica naj grem kar še vseeno še na redni naročen uz preventivno.. Ravno tam bolj od avgusta je dobil bivši raka, zato sem od takrat očitno tudi imela dvome še pri sebi..

- sestra od mame je umrla okrog 40 leta za rakom dojk, tudi mama od mame je umrla zaradi raka (druga vrsta raka)

- je pa zdej še ena stvar, za katero bi šla na pregled, kri, spet mi ni ratalo ostat pokonci, niti do osme zveččer včeraj, od utrujenosti.. Moram zdaj videt al ise naročit pri moji zdravnici na primorskem ali iti samoplačniško v Lj
- covid test sem imela včeraj še vedno negativen..

- sem se včeraj po terapiji kar še med vožnjo domov jokala oz namesto, da bi šla domov sem zabluzila po xy cestah..
- drugače ja, ok je terapija, ne vem pa, če ne bi mogoče bil kak drug terapevt še boljši. Pri tej čutim tako zelo veliko distanco.. in mogoče da se ji neke stvari, ki jih govorim zdijo brezveze, ali pa da bi mogoče kakšen starejši terapevt malo bolj razumel ali vsaj pokazal malo več razumevanja.. Samo toliko obveznosti kot imam, je to še eno dodatno delo, še novega terapevta kontaktirat, pa še ne veš v naprej ali bo res boljši, ali ti bo slabši..

[mmm]

* Ananhas, stres je sprožilec ne vzrok. Pri meni za počutje, psihične težave, pri komu drugemu za raka.
* Se mi je zdelo, da je hayley namignila, da bi rada filozofirala, ampak ima preveč resen problem, tak da se očitno filozofska debata potem ni razvila. Je pa dopolnitev Ananhas zelo dobra, samo ni pa filozofska
* Zdaj krvno sliko imam jaz na vsakem zdravniškem pregledu tip-top. Hvala Bogu, ne želim še tuki imeti težav.
* Energije imam te dni tako malo kot hayley. Sicer delam malo več (ne kot hayley oz. se ne bom primerjal z njo, ampak več od povprečnega zaposlenega), nekoč mi je ples prinesel nekaj energije, ampak to leto ali pa vsaj po cepljenju ne oz. mi je prinese premalo
* Zdaj zadnja 2 dni je bilo še kar nekaj slabe energije nad mano, v službi nekaj težavnih situacij, pa ne samo tam
* Homeopat pravi, da sem slabše od cepljenja. Pač ja, telo se je moralo ukvarjati s cepivom oz. programiranjem od tega, jah nič bom očitno pač obnovil terapijo. Sem se hotel še drugič cepit, da se potem izognem karanteni, ampak očitno se še ne bom tako kmalu. Pa nočem zdaj tukaj delati reklame za anti-cepljenje. Bilo je pričakovano, da bo negativna reakcija po cepljenju, lahko bi bilo še slabše.
* Me pa "tolaži" oz. sem vmes razmišljal, da sem morda slabše od mraza zunaj oz. da slišim, da tudi drugi imajo v tem obdobju probleme. Morda malo zlobno uporabljena beseda "tolaži".
* Homeopatija ni univerzalna, še vedno ji pa najbolj zaupam, ker imam z njo določene rezultate, ki so dobri in ki trajajo.
* Iz depresije bi rekel, da me je vsaj na kratki rok spravil ven ples. Prej sploh nisem vedel, da sem v bistvu tukaj že vsaj pol življenja če ne več depresiven. Ko sem bil res še bolj depresiven, sem seveda vedel, nisem pa vedel, da sem v bistvu itak tolk zafrustriran, da sem vedno depresiven. Paše vsaj malo biti ven iz tega, čeprav zdajle me pa pomanjkanje energije spravlja v depresijo

* Drugače je vse skupaj en bullshit. Še vedno sem ornk zafrustriran. Še vedno nimam prijateljev oz. če jih imam jih ne cenim. Bi nekaj več, kar nimam, že celo življene bi to.
* Še vedno bi rad imel 3-4 prijateljice in bil zvezda v njihovi sredi. To me kar v dobro voljo spravlja, samo da ubesedim/napišem
(Sem pa prekleto daleč, samo nekaj se pa vseeno premika. Imam končno prijateljico, ki morda malo name deluje terapevtsko, kar pomeni da rabim bolj jaz njo kot ona mene. Ampak očitno ji tako paše. No pa postopoma navezujem stike z novimi poznanstvi, tudi ženskami. Samo nič ne gre čez noč. Očitno zaradi energije trenutno vidim vse tako črno, saj me bo homeopatija kmalu dvignila, ne vem pa katero stanje je bolj naravno. Če ne vidim potem zaradi homeopatije stvari boljše kakor dejansko stojijo. No vseeno ni dobro biti brez energije in brezvoljen.)

[hayley]

- ja jaz sem kar konec, kar se tiče bivšega in vsakič jočem, ko kak njegov mail berem, ne vem kako je sploh možno, da tega ni opaziti v napisanem odstavku in deluje, da hočem malo filozofirat ali da mi je dolgčas. Nisem šla zdaj brat se enkrat, kako sem napisala, se na telefonu sem, bi pa rekla, da najbrž malo slabo razbiras neka čustva, razpoloženja ljudi ali kaj hoče kdo kdaj povedat..
-mogoče se nekomu, ki ni imel v družini nobenega raka ali hujše bolezni, to ne zdi nič takega Oz kot neka igrica filozofiranja, no jaz tega/takih ljudi ne razumem lih..
- če nimaš svojih otrok, ne bratov, sester, partnerja, ne starih staršev, samo starše, je precej kritično, če je s starsi kaj narobe, ali da umrejo..