Hm.. nic ne bi spremenila. Moram rect, da je bilo tisto obdobje pred korono super izkorisceno Malta, Madzarska, Portugalska.. partijev pa tu itak ne manjka.
Vse najbližje prijateljice so bile ali sošolke v gimnazii ali sošolke v osnovni ali iz pevskega zbora. Še tista iz pevskega zbora je bila sošolka v osnovni z mojimi sošolkami iz gim.
Tista najbližja je bila sošolka v gimnaziji, je pa nisem videla več časa kot kakšnih drugih zdaj.
Začele sva se družit na sredi 1. letnika. Najprej sem se največ družila z dvema drugima prva pol leta, z eno sva se poznali iz tekmovanj iz teka/ atletike. Potem so se one začele skupaj družit, ker so imele skupaj Italijanščino, jaz franciščino. In potem sem preko njiju spoznala to 'best frendico'. Večino gimnazije smo pa bili šesterica, ki se je družila - razredničarka nas je poimenovala - individualistke. Z dvema od teh nimam prav stika več, sploh z eno ne.
Ponavljam
Would you like an adventure now, or would like to have your tea first?
Nimam pojma, če bi poskusila bit še bolj stroga in še več neke rutine in reda ustvarit.. sicer je pa moja mama mene imela dokaj pozno, tako da je bila že kot oseba bolj odrasla in izkušena kot sem jaz zdaj pri mojih letih.. pa si niti zdaj ne predstavljam prav sda bi imela otorka.
Would you like an adventure now, or would like to have your tea first?
Marsikaj bi spremenila, upam, da ne bom ponavljala določenih vzorcev pri svojih otrocih. Ne spomnim se, da bi me kdaj kdo od staršev objel, objemi,poljubčki bodo nujni. Defenitivno ne bom tako stroga kot sta bila moja. Upam, da mi bodo zaupali, da bom tista oseba, ki jim bo stala ob strani ob težavah, tega pri starših nikoli nisem imela. Na kratko, več stika in bližine.
Pod vzgojni moment morda to, ko sem se kot otrok igrala z eno punčko. Njen ati jo je klical v hišo, da se ne sme igrati z menoj, ker nisem njihove vere. Kakšen šok zame, koliko časa nisem razumela tega. Ampak je bila dobra šola, ne sodim drugih dokler jih ne spoznam oz.izvem več o njih. Prav vsak človek si zasluži priložnost, ne poznamo njegove zgodbe, ne vemo kaj ga je pripeljalo in zaznamovalo...če lahko, pomagam in ne škodujem.
Fizičnega stika sem imela veliko in čustvenost, sploh strani mame.
Vzgojni ukrep ne vem sploh kaj. Vedno sem veljala v bistvu kot bolj mirna in bolj pridna od ostalih otrok, sploh od mojih isto starih sosed. Ne vem mogoče bolj to, da so me velikokrat učili kako se morem vest vljudno, kaj paše reči direktno, kaj ne, da se z ničemer ne smem hvaliti, ali misliti da sem v čem boljša.. Biti odprta in sprejemajoca do vseh.. Nona je bila po drugi strani ful bolj močan karakter od mame in mi je vedno govorila, če sem za kašno stvar rekla Da mi je vseeno ali da ne vem, da moram bit vedno odločna in nekaj izbrati.. Bolj v takem smislu. Malo uporniška sem pa postala bolj v puberteti, kot otrok pa ne.
Ponavljam
Would you like an adventure now, or would like to have your tea first?
Hmm.. slisalo se bo otrocje, ampak en dan v juniju 2015, na Inmusic festivalu.. toliko enih lepih stvari se je zgodilo tisti dan, da sem od evforije skoraj prekipela haha.. se prav spomnim, da sem si takrat rekla 'to je to, ce bi lahko do konca dni podozivljala en dan, bi bil to tale'
Dan, ko se je rodil moj sin Lol, jk. Zgodnje vstajanje, en kup cakanja, zbadanja z iglami, neskoncna utrujenost, nic ni slo, kot smo nacrtovali, zato instant sprejemanje odlocitev. Skratka vse, kar me vrze s tira Potem sem bila pa itak tako utrujena, da sem preklopila na avtopilota.
Guns n Roses koncert v Maleziji. To je bil zame res en tak nepozaben dan. V bistvu cel mini 5-dnevni dopust je bil fenomenalen. Verjetno moj zadnji solo dopust/potovanje za kar nekaj casa.
Hm, priznam, dan, ko me je zaprosil. Šla sva na izlet v planine. Celoten dan je bil tak fajn, vse kar mi je všeč, sneg, sankanje, namakanje, koča...zame perfekcija brez vseh skrbi. Takrat je bilo res vse tako sproščeno, brez napetosti, ko dejansko odklopiš vse. Zimska pravljica. Z vprašanjem me je sicer šokiral ampak ja, dan, ki bi mu trenutno rekla, da to je to, vse se je poklopilo. Bi ga ponovila takoj.