- naj bi na hitro odgovorila na par službenih mailov, bilo jih je 74 in to samo tisti pri katerih res niso vedli kaj odgovoriti in mi jih preposlali pa komaj mesec dni sem v bolniški. Ne da se mi več, bodo že počakali.
- če ne bom želela delati celega poletja bo treba izbrati termin za kolektivni dopust. Če ne bi bilo korone bi bilo mnogo lažje to storiti, zdaj pa lahko samo ugibam kdaj ne bo kakšnih ukrepov, da gre vsak tja kamor bo želel.
- srčno upam, da bo cepivo pomagalo umiriti zadeve in ponosna sem na sestro, da se je cepila, čeprav ni dolgo kar je prebolela korono.
- imela sem priložnost videti beton v katerega se je bivši zaletel lani z mojim avtom. Mislim, da ga ne spregledam nikoli več, dejansko je barva avta ostala na njem. Žalostno, a ob enem smešno, res majhen stebriček betona, nizka hitrost, avto tako razbit, da ni bil vozen. Zgodba se ne ujema s stanjem avta takrat ampak se ne vda
- uredila sva vse glede njegovega začasnega prebivališča pri meni, da se ne bo več "švercal". Me je kar presenetil, ker je bil takoj za, da gre k meni. Jaz pod nobenim pogojem ne bi šla več nazaj v center Lj.
- danes sva šla peš do mojih na kosilo. Je imel pogovor z očetom, raje nisem spraševala glede česa, ker se mi kar dozdeva kaj je.
- ga ima mami kar na trdo. Mu pove kaj vse mora narediti v stanovanju in da ne bi slučajno česa jaz. Pri 30ih imam 2 varuški, dopoldan mami, popoldan njega, še nekaj dni in oba pošljem nekam.
- je življenje po tej operaciji hrbtenice že zdaj mnogo boljše, prej sem že nekaj mesecev samo tablete jedla, da sem zdržala vsak dan. Prav luksuz, ne vem zakaj nisem tega storila prej.
. Z vročo vodo pa nisem, zdaj ko imam služben avto se lih se malo bolj bojim kot če bi imela samo privat avto.
Upam,da ne bo hujšega, ni več mlada in je vsak poseg tvegan 
)
