- sem prespala popoldan danes in včeraj

- smreke nisem delala, sem pa naredila ikebano
- bi mogla več stvari pospravit, preuredit po sobi
- se moram zdaj lotit enega gradiva, skos bi nekaj po ytu bluzila in odlašala
- hm.. imam malo z njim probleme glede zaupanja, mogoče malo gre na boljše.. ma ne bom delala neke panike, zdej je 2 meseca, kar se dobivamo, bom še malo počakala in vidla kako bo šlo naprej.. Zadnji čas je v živo vedno zelo utrujen, ko se vidimo in je pol cel tak hladen in siten, odtujen, po sporočilih pa cel totalno pocukran, vedno bolj, še italjansko se bom zgleda naučila, ker piše občasno na pol v itl..

- po pravici povedano sem ful nezaupljiva, če nekoga ne poznam (osebno) dosti časa in mu niti ne verjamem nič, kar mi piše po sporočilih, ker se mi zdi, da mogoče naklada, ima čisti drug način pisanja oz komunikacije od bivšega oz. kar sem bila prej navajena in sem malo zmedena, kaj vse to pomeni.. se mi zdi malo čudno, če napiše po 2 mesecih I love you in podobne zadeve, čisto nič ne verjamem, hm.. sama tega ne pišem kar tako za foro
- drugače ni preveč zabaven čas, vsi, s katerimi se družim, nekam gredo, proč od doma, na počitnice, ali so zboleli, moram izkoristit ta čas, ko sem doma, da opravim ene stvari, samo motivacija je bolj na nuli..

- možgani so mi začeli 500/h premlevat vse o ljubezenskem področju - prejšnji zvezi, o zdaj.. po mojem je krivo, da sem prej bila v nekem močnem toku dogodkov in sem se šele zdaj ustavila in zavedala, razmislila o vsem skupaj. ..boljše, da ne začnem tu.. o tem ali je boljše ostat z nekom, če si že veliko doživel skupaj in ni dobro menjavat preveč, da ne prideš v kak začaran krog menjavanja partnerjev.. ..o tem, da zdaj mislim, da še bolj cenim kot kdajkoli prej, to, da nekoga imaš in da se imaš rad, če se ujameš in ni nekih resnih problemov, neujemanj.. je lepo vztrajat in imet neke skupne spomine iz različnih stopenj življenja, ko si starejši.. Se mi zdi zdaj vse to res bolj dragoceno kot kdajkoli prej..