Živjo!
Ti povem še svojo izkušnjo.
V času študija sem se odločila, da grem za 2 leti v tujino (London). Fant (skupaj sva bila dobre dve leti) se je mojega odhoda ustrašil in se odločil, da me zapusti.
Seveda je bilo v Londonu vse drugače. Spoznala sem nove ljudi, študente iz celega sveta, nova kultura, drugačni ljudje, nov jezik... 1000 novih stvari. Z bivšim fantom nisva imela kontaktov, ker je bil zame razpad te zveze dokaj boleč. Po štirih mesecih sem se odločila, da pridem nazaj domov za slab mesec. In tako sva se prvi dan naključno srečala v najinem priljubljenem ljubljanskem kafiču. Seveda sva si vzela cel dan časa, se pogovarjala, on mi je povedal, da sta z eno nekaj začela, ampak da ni šlo.... Sama seveda v Londonu nisem imela preveč časa za fante. Z enim sva se zbližala, hodila na kave in večerje, ampak do česa več ni nikoli prišlo.
No in tako sva si z "bivšim" začela pošiljati SMSe, hodila na kave, skupaj s prijatelji šla na morje... no dobro sva se razumela, v obeh so se zganila stara čustva in moj čas odhoda se je vedno bolj bližal. Seveda sva se zadnji skupni vikend zunaj napila in "malce zasrala". Prespala sem pri njem in izliv čustev z obeh strani je bil kar hud
No moji starši so bili veseli, ko so videli da se zopet "druživa", njegovi malce manj. Ampak sva se odločila, da poskusiva zvezo na daljavo. Tako sem odšla nazaj v London. Po kakšnem mesecu dni je prišel za 10dni k meni. Ampak sem mu že na začetku povedala, da bom hodila normalno na predavanja in se učila, sam med tem časom pa naj se potika po Londonu. Večere pa sva preživela skupaj. Potem sva 2 leti živela približno tako, da se nisva videla po več mesecev, potem pa sva kakšen teden preživela skupaj.....
Je pa bilo hudo. to da moraš 3 mesece vsak večer zaspat sam je meni grozen. Da ljubljene osebe nimaš pri sebi in da je skype edina vez ki vaju povezuje... Umrl mu je dedek, na katerega je bil zelo navezan, jaz pa ga nisem mogla objeti in mu povedati kako zelo ga imam rada. Ali pa ko mu je umrl star prijatelj kuža, pa je potem čez teden dni dobil novo malo kepico in mi jo pokazal preko skype kamere in me prosil, če mu izberem ime. Takrat in še velikokrat so me oblile solze... Ko sem videla na zaslonu njega in to malo kepico, ki je bila vsa prestrašena in prvo noč brez mame sem si tako zelo želela zapustiti London, se vsesti na prvo letalo in odleteti naravnost k njemu domov. Samo da ga objamem, pa čeprav za 5 minut...
Tako da stvari grejo, če sta oba za. Mora pa biti
VELIKAAAAAAAAA mera zaupanja. Če pomisliš koliko vikendov ga je "prežural" sam, koliko deklet je srečal v raznih pubih, diskotih, Zrčah, kamor so ga šli s prijatelji žurat in da te ni nikoli prevaral. hm.... včasih ta zaupanje malo izgubiš, ampak takrat ga je najbolje poklicat in povedat v kakšnih dvomih si

meni je vedno rekel, da sem tepka, če mislim da bo še kdaj najino zvezo ogrozil zaradi neumnih stvari.
in take besede ti takrat pomenijo VELIKO in ŠE VEČ.
Danes študiram v Ljubljani, skupaj živiva in mogoče se tako dobro razumeva prav zaradi takih stvari. Zaupanje je na najvišji možni točki, vsak trenutek z njim mi pomeni ogromno, to da pa lahko zaspim z njim v postelji je pa itak TOP
če bi se še enkrat odločala, bi se odločila popolnoma enako. Take stvari zvezo uničijo ali pa jo okrepijo. Pri nama je na začetku kazalo, da se ne bo obneslo, ampak se je obrnilo drugače. Je pa tako, da se skozi celo življenje učimo in čeprav že od malega ogromno potujem in sem bila po pol leta v Rusiji, kjer sem trenirala in v Ameriki in sem bila v bistvu navajena po več časa pogrešati bližnje ljudi je bil ta London zame pravi BUM. ker sem prej pogrešala družinske člane in prijatelje, v Londonu pa fanta, s katerim imava namen po končanem študiju ustvariti novo družino. Tako da se vse da, če se hoče
sem se razpisala, ampak so na dan prišli vsi spomini

[/b]
never say never...