- se strinjam z Emanuelo, da dobra prijateljica gotovo ve in razume kako ste okrog dojenčkov in dvomim, da bi bila katera kaj užaljena, če se ne bo delalo ravno prevalov od navdušenja nad dojenčkom..
- če se spominm leta nazaj tudi sama nikoli nisem bila pretirano navdušena nad dojenčki samimi, sploh, če so bili tuji... nad dojenčki dobrih prijateljic sem bila pa na začetku ganjena predvsem zaradi njih, ker smo skupaj odraščale in mi je bilo že zaradi tega posebno, jih videt v novi vlogi. seveda imam zdaj ful rada vse te njihove malčke
- se spomnim, da sem si, ko sta dobri prijateljici bili noseči pri 24 in 26, mislila "joj ne še..." in sem imela takrat prav slabo vest zaradi tega (kasneje sem bila seveda res srečna zanju, samo prva reakcija oz. občutek pač), ker sem vedela, da se bo dinamika prijateljstva spremenila in tudi nisem se mogla poistovetit toliko z njima, ker sama še nisem bila na taki točki v življenju - Se spomnim, da sem se kako leto vmes počutila prav nekako zgubljena...shitty job, shitty relationship, shitty apartment...

medtem, ko so drugi okrog mene veselo "gradili stanovanja" in delali dojenčke
- je pri meni zares dozorela želja šele sedaj, pri 29 oz. ko rodim bom že 30, v četrtem letu najine zveze se nama bo pridružil dojenček
- se je vse poklopilo v zadnjih treh letih, določeni zadani cilji dosegli, določena poglavja zaprla
- šele sedaj razumem določene stvari glede prijateljic in nosečnosti, občutkov in se lahko poistovetim, kar mi je kul
- imam tudi par kolegic, ki nimajo in niti ne načrtujejo in vse je ok, nobena ženska ne bi smela čutit notranjega ali zunanjega pritiska, da mora želet oz. imet otroke (kot je rekla inkica)
- joj glede prijemanja trebuha se tudi strinjam z Emanuelo...sicer nimam še toliko trebuščka, da bi kdo posebej hotel prijemat, se tudi meni zdi to intimno in rezervirano samo za ljudi, ki so mi najbolj blizu. Se mi je pa zgodilo, da me je ena kolegica (sodelavka) ob novici pobožala po trebuhu in zagrabila za prsi "madoniš Ana!"

(emanuela bo vedela

), da sem bila še nekaj časa v manjšem šoku...

Pa dobro, ona je itak malo "posebna", samo v prihodnje pa res več ne želim "bljižnih srečanj"...