Cryselle napisal/-a:*da bom še mal izkoristla to temo in jamrala, kaj je tko bednega na tujini, ker pač kot sem že rekla: ne maram jamrat ljudet in jih obremenjevat s svojimi problemi, ker vem da v resnici nobenga to ne zanima, tu pa pač napišem in komu se bo dalo brat pač bo prebral, kdor pa ne tudi prav.
*da nisem kar odpisala SLO in mi grejo na živce Slovenci, ki mislijo, da pa če greš v tujino pljuvaš po svoji državi. Še zdaleč ne ...grem v prvi vrsti po nove izkušnje in da se naučim stvari o sebi, ne pa zato, ker mislim, da bom ratala bogata čez noč (daleč od resnice).
*da sem bla sama presenečena, kako hitro sm dobila odgovore za prošnje. Prva je bla negativna (dobila odgovor po dveh tednih), drug odgovor sem dobila pozitiven že naslednji dan, tretjega pa nekje po parih dneh. Tako da služba se da dobit, samo pač če potem ima lastnik stanovanja zahtevo, da lahko višina najemnine znaša samo 1/3 tvoje plače, potem se pač stvar zakomplicira, ja. Sama ne vem, kolk lastnikov to dejansko zahteva, sem pa že slišala za tak primer.
*sem nekje prebrala kaj je idealni podnajemnik povprečnega Nemca: samski, belopolt moški, ki dela v Volkswagnu na nekem dobrem položaju. Al pa kak Handwerker, ki vse zna pospravit, ko gre kej v stanovanju kaputt.
*da tudi če dobiš službo, se začaran krog tu ne konča. Je treba se registirrat na novem naslovu, da sploh si lahko odpreš nemški račun (N26 ftw, uporablja večina expatov
), dobiš davčno št. (če ne si obdavčen v najhujšem razredu) in itak, da si urediš obvezno zdravstveno zavarovanje. In ja, če hočeš za začetek vsaj najet neko sobico, je treba tudi predložit dokazilo o dohodku (poleg ostalih dokumentov, ki jih zahtevajo lastniki stanovanj, katerih sploh ne moreš dobit, če ne živiš že vsaj nekaj mesecev v Nemčiji in imaš odprt nemški bančni račun). In če je služba ''at short notice'' potem si fu*ked, ker itak si nimaš časa iskat stanovanja, tut če maš delovno pogodbo.
*da lahk kr zaključim, da brez da si ti nasmehne vsaj mal sreče, si v riti. Razen če je firma tok prijazna in ti da pogodbo in potem vsaj še dva meseca za iskanje neke sobice (ker realno za začetek lahko bolj kot ne sanjaš o čem drugem).
*da če je uspelo že tolk ljudem, potem bo verjetno še komu. Mal optimizma.
*aja pa če še nisi ziher, al se boš vrnil al ne in še ne odjaviš vseh mogočih dokumentov/prebivališča/zavarovanj, potem te ožame še SLO, ker moraš plačat dvojne davke, Juhu.
*da zdej že bolj razumem ljudi, ki nočjo v tujino in jih tut tista višja plača ne gane. Sam še vseen pa mi ni niti mal žal za te izkušnje, ki sme jih nabrala do zdej. Sem se naučila res že ogromno, da ne govorimo o tujem jeziku, ki mi bo pršu vedno prav, tut če se odločim za zmeraj vrnit v SLO.
V katerem delu pa si?
Lahko tudi na ZS, ce se ti da. In meni je vedno zanimivo poslusat take izkusnje.
To s papirji je res taka kokos-jajce stvar, smo imeli na Irskem isti drek. Za najt stanovanje rabis sluzbo, za sluzbo rabis bancni racun, za bancni racun rabis naslov (torej stanovanje). In se to potem resuje z henganjem na crno pri kolegih, drugace pac ne gre. Pa se to lahko nasrkas, ce se ti nasmehne smola.
Hvala bogu za nemski N26, tu sem namrec za bancni racun rabila skoraj en mesec. Kot prvo jih moras poklicat in ti sploh dodelijo datum za termin za odprtje racuna (ni kot pri nas, ko lepo prides na SKB in reces: Dober dan, en racun prosim
) po tem sem se morala se dvakrat vracati, ker jim nobeno dokazilo o naslovu ni bilo dovolj dobro (niti pismo v katerem sem dobila novo davcno stevilko
go figure).
Aja, tudi z davcno je bila cela stala - za davcno dobit rabis dokaz o sluzbi, za dobit sluzbo rabis davcno
sem morala narediti celo predstavo in naprintat miljon dokazov, da vidijo, da imam neke prihodke.
Ce ne drugega, sem si vnaprej ze zrihtala N26 (in prihodke linkam tja), pisma delodajalcev, imam dogovorjeno sobo za prva dva meseca (v kateri bo mozna prijava, tako da tudi schufa ne bi smela biti prevelik zalogaj). Neki je ze. Nekdo se samo s temi stvarmi martra po vec mesecev, tako da sem hepi. Za stanovanje sem si pa dala 2-3 meseca manevrskega casa, ce res ne bo slo, bo padel kak drug plan, ni druge. Bom pac vzela kot sporocilo vesolja, da timing ni prav in da moram it potovat ali kaj podobnega
naj me visja sila vodi.
Glede samega odhoda iz Slovenije ne bom prevec pametovala, ker se nimam za neko 'lastovko'.. je minilo komaj leto od tega, tako da sem se zelena.
Lahko pa ze potegnem crto in recem, da sem z Irsko kiksnila. Pricakovanj itak nisva imela, sla sva probat, slisala sva veliko pozitivnih in nekaj negativnih izkusenj, na koncu se pa itak moras prepricat sam.
Tukaj se nisem dobro pocutila, ker je mesto majhno in zajeto v rutino (torej tisto, od cesar sem bezala doma). Vreme je konstantno slabo in to po nekaj mesecih konkretno zacne vplivati na psiho. Priznam da sele zdaj zacenjam res ceniti soncne, dolge dni v Ljubljani in posedanje po parkih - tega tukaj ne vidis.
Ljudje so prijazni na zelo neoseben nacin, tudi med sabo.. Slisal bos žnj 'how'rya' in 'thanks a million' in 'that's grand' in 'perfect, love'.. v oci pa te ne pogleda noben. Ze kar malo cakam na hladen nemski pristop, pri njih vsaj ves, na cem si.
Tudi do tujcev se vedejo zelo zadrzano (primer: na henganje po sihtu se bodo povabili med sabo, tujcem pa tega niti ne omenijo). Ko koga vprasas za pomoc bos zelo verjetno dobil ignore ali pa se bodo izmaknili odgovoru. Govorim seveda o nasih izkusnjah, ne bom metala vseh v isti kos.
Aaampak ker trdno verjamem, da je vsaka sola za nekaj dobra, mi bo tudi ta prisla prav. Ce ne drugega, bom od tu odnesla super delodajalca, jeklene zivce za iskanje stanovanja, nizka pricakovanja (
) in verjamem, da mi bo zato se toliko bolj fajn, ko bom enkrat nasla svoj koticek pod soncem.
Iz Slovenije pa nisem sla, ker mi sploh ne bi bila vsec.. Ampak ker sem hotela doziveti nekaj novega, izkoristit mlade kosti in it 'v lajf', kot se tako lepo rece.
Slovenijo pogresam, ampak ce bi si zdaj na pol poti premislila, bi se doma po enem tednu spomnila, kaj me je takrat motiviralo it. Se mi zdi da se moras intuiciji enostavno prepustiti, ce te ta nekam vlece, ker drugace ne bos nikoli prav
content.
p.s. sem se nasmejala temu delu z moskim na Volkswagnu. Zanimivo, do zdej so skoraj vsi oglasi bili izkljucno za zenske.
Mi je pa ta zveza vsaj pomagala pri tem, da potem pri naslednjih poskusih z ostalimi nisem zapravljala časa, ker mi je blo že nekak po parih dejtih in sporočilih jasno, al se stvari premikajo v pravo smer ali ne.
celo fb grupe so polne objav ljudi, ki so novi v mestu in iscejo druzbo za pohajanje / rostiljanje / pirckanje. Tam bo sigurno lazje 
Če bi že moral oditi služit v tujino, bi bil najraje svetilničar na kakšnem eksotičnem otoku (npr. Južni Georgiji) ali pa bi delal nekaj takega, kar je pred mnogimi leti delal stric na arktičnem krogu. 
