Tako ga pogrešam, kako ga preboleti? 2.del
Re: Tako ga pogrešam, kako ga preboleti? 2.del
Stare koke, če nimate kej pametnega povedat, se prosim umaknite iz debate
Re: Tako ga pogrešam, kako ga preboleti? 2.del
Drugače pa hvala Led Zeppelin in ostalim posameznikom, ki so mi malce olajšali pretekle dneve, ki niso bili lahki. Vsak dan je boljše, pozitivno naprej!
Re: Tako ga pogrešam, kako ga preboleti? 2.del
Pozdravljene punce in fanti (upam, da se kdo od fantov oglasi - morda se med sabo bolj razumete kot mi vas, hehe) 
Rada bi vsaj približno razumela kaj se plete v glavi mojega (očitno bivšega?) fanta…
Spoznala sva se 6 mesecev nazaj na treningih in takrat se je začelo prijateljstvo, ki se je vsak mesec stopnjevalo in dva meseca nazaj so že vsi ostali kolegi čakali kdaj bova pristala skupaj… in seveda tudi sva. Kakor koli, bilo je fantastično: isti šport (ki zahteva ogrooomno časa), skupni načrti, smeha ogromno, enostavno perfektno (tista ta prava zaljubljenost
). Po parih tednih je fant sam predlagal, da naj poveva prijateljem in družini itd. In tudi sem/sva. Potem sem pa jaz službeno odšla za en teden v tujino, fant pa tudi na trening kamp v tujino za 3 tedne (rezervirano in plačano še predno sva pristala skupaj). Ker bi bila 4 tedne brez svojega dragega res dolga doba, mi je ON sam kupil letalsko karto ter rezerviral kolo za treninge, da ga jaz obiščem vmes za 1 teden. Enostavno, to je to ane No, ko pa pridem tja, on ledeno hladen. Drugi človek. Ne poznam ga sploh. Komaj me pogleda ko pridem. Se me ne dotika itd. Ko ga kočno vprašam kaj je narobe pove da ne ve. Da enostavno ne čuti več tistega kar je čutil prej… Naj povem, da ni imel tipični dopust, temveč je delal na daljavo (home ofice) in delo ga lahko zeeeeloooo depresira in je čisto drug človek. Ampak ok, sem se sprijaznila s tem. Kakor koli, ja, ker prvo sekundo ni čutil več tiste ljubezni se je odločil, da se ne bo pretvarjal itd. Meni itak nič jasno. Kako, zakaj? Med tem ko sva bila vsak na svojem koncu sveta sva se vsak dan slišala, pošiljala sporočila in vse - vse je bilo ok. Potem pa to. Še sedaj po 2 tednih ne morem razumeti. Torej ja, 1 teden življenja na otoku, skupnega kolesarjenja z osebo, ki je mrtvo hladna??? Kaj, zakaj? Kaj se je zgodilo? Mi lahko kdo pomaga razumeti, ker jaz ne morem? Danes pride nazaj domov in sploh ne vem kaj narediti. Tako rada bi ga pričakala na postaji in ga objela. Pa vem, da je boljše da ne!? Oziroma ne vem kaj je dobro, ne vem več nič. Štiri dni nazaj mi je poslal sporočilo, da ima trenutno velike težave s službo in da se ne bo javljal nekaj časa - včeraj zvečer pa mi pošlje sms, da je vse spakirano itd. In ko mu rečem če se lahko kaj vidiva mi reče, da je boljše da še ne takoj. Saj ne, da se bova itak videla čez dva dni na treningu… poleg tega ima še nekaj mojih stvari, ki jih pač rabim. Zakaj me je kontaktiral včeraj, če me ne želi videti??? Jaz ga imam čisto preveč rada in vidim, da ima trenutno težave sam s sabo, ampak se zapira sam vase. Govori samo z enim kolegom… Skrbi me zanj, zelo. Težko je, ker je (bil) moj najboljši prijatelj in sva si povedala čisto vse. In sedaj vsakič ko se mi zgodi kakšna stvar najprej pomislim, da komaj čakam da mu povem, potem se pa spomnim, da se to ne bo zgodilo. In to boli, zelo zelo boli.
Kar nekako ne verjamem in ne morem sprejeti, da kar tako iz lepega ne ćuti več nič do mene?! Kaj menite? Ima smisel iti na postajo danes zvečer in ga objeti (in nato takoj oditi)? Potem ga lahko vsaj vprašam čez par dni, če res ni čutil ničesar ko me je videl in ko sem ga objela? Ne vem, jaz sem v razsulu, na pragu joka praktično ves čas. Hočem biti jezna nanj, pa ga imam enostavno preveč rada.
Aja, stara sva pa 23 in 26, tako da ni to neka najstniška ljubezen…
Rada bi vsaj približno razumela kaj se plete v glavi mojega (očitno bivšega?) fanta…
Spoznala sva se 6 mesecev nazaj na treningih in takrat se je začelo prijateljstvo, ki se je vsak mesec stopnjevalo in dva meseca nazaj so že vsi ostali kolegi čakali kdaj bova pristala skupaj… in seveda tudi sva. Kakor koli, bilo je fantastično: isti šport (ki zahteva ogrooomno časa), skupni načrti, smeha ogromno, enostavno perfektno (tista ta prava zaljubljenost
). Po parih tednih je fant sam predlagal, da naj poveva prijateljem in družini itd. In tudi sem/sva. Potem sem pa jaz službeno odšla za en teden v tujino, fant pa tudi na trening kamp v tujino za 3 tedne (rezervirano in plačano še predno sva pristala skupaj). Ker bi bila 4 tedne brez svojega dragega res dolga doba, mi je ON sam kupil letalsko karto ter rezerviral kolo za treninge, da ga jaz obiščem vmes za 1 teden. Enostavno, to je to ane No, ko pa pridem tja, on ledeno hladen. Drugi človek. Ne poznam ga sploh. Komaj me pogleda ko pridem. Se me ne dotika itd. Ko ga kočno vprašam kaj je narobe pove da ne ve. Da enostavno ne čuti več tistega kar je čutil prej… Naj povem, da ni imel tipični dopust, temveč je delal na daljavo (home ofice) in delo ga lahko zeeeeloooo depresira in je čisto drug človek. Ampak ok, sem se sprijaznila s tem. Kakor koli, ja, ker prvo sekundo ni čutil več tiste ljubezni se je odločil, da se ne bo pretvarjal itd. Meni itak nič jasno. Kako, zakaj? Med tem ko sva bila vsak na svojem koncu sveta sva se vsak dan slišala, pošiljala sporočila in vse - vse je bilo ok. Potem pa to. Še sedaj po 2 tednih ne morem razumeti. Torej ja, 1 teden življenja na otoku, skupnega kolesarjenja z osebo, ki je mrtvo hladna??? Kaj, zakaj? Kaj se je zgodilo? Mi lahko kdo pomaga razumeti, ker jaz ne morem? Danes pride nazaj domov in sploh ne vem kaj narediti. Tako rada bi ga pričakala na postaji in ga objela. Pa vem, da je boljše da ne!? Oziroma ne vem kaj je dobro, ne vem več nič. Štiri dni nazaj mi je poslal sporočilo, da ima trenutno velike težave s službo in da se ne bo javljal nekaj časa - včeraj zvečer pa mi pošlje sms, da je vse spakirano itd. In ko mu rečem če se lahko kaj vidiva mi reče, da je boljše da še ne takoj. Saj ne, da se bova itak videla čez dva dni na treningu… poleg tega ima še nekaj mojih stvari, ki jih pač rabim. Zakaj me je kontaktiral včeraj, če me ne želi videti??? Jaz ga imam čisto preveč rada in vidim, da ima trenutno težave sam s sabo, ampak se zapira sam vase. Govori samo z enim kolegom… Skrbi me zanj, zelo. Težko je, ker je (bil) moj najboljši prijatelj in sva si povedala čisto vse. In sedaj vsakič ko se mi zgodi kakšna stvar najprej pomislim, da komaj čakam da mu povem, potem se pa spomnim, da se to ne bo zgodilo. In to boli, zelo zelo boli.Kar nekako ne verjamem in ne morem sprejeti, da kar tako iz lepega ne ćuti več nič do mene?! Kaj menite? Ima smisel iti na postajo danes zvečer in ga objeti (in nato takoj oditi)? Potem ga lahko vsaj vprašam čez par dni, če res ni čutil ničesar ko me je videl in ko sem ga objela? Ne vem, jaz sem v razsulu, na pragu joka praktično ves čas. Hočem biti jezna nanj, pa ga imam enostavno preveč rada.
Aja, stara sva pa 23 in 26, tako da ni to neka najstniška ljubezen…
Re: Tako ga pogrešam, kako ga preboleti? 2.del
Na tvojem mestu ne bi zdaj drezala vanj, naj te sam poišče.
Re: Tako ga pogrešam, kako ga preboleti? 2.del
^^Se strinjam.
Re: Tako ga pogrešam, kako ga preboleti? 2.del
Update
Torej, prejšnji teden je bivši fant prišel nazaj... Glede na to, da sva na Lanzarotih razmeroma dobro shendlala celotno situacijo in niti ni prišlo da prepira sem mislila, da bo situacija ko pride nazaj nekaj podobnega. Toda ni, katastrofalno je... Problem je, ker se videvava tudi po 2x na dan zaradi treningov (in ne, ni opcije da prekinem s treningi, sezona tekem se bo kmalu začela in poleg tega imam tam vse moje prijatelje...). V glavnem, sedaj me ignorira na polno. In to me takoooooo boli, ker ne vem kaj sem naredila narobe (oki, on ves čas pravi samo, da nisem naredila nič narobe, da pač on ne čuti več zaljubljenosti...). Ampak jaz reeeeees ne razumem zakaj ima on sedaj problem pogledati mene v oči in spregovoriti kakšno besedo - če nima čustev sploh, zakaj je potem to tako težko?????? Ne razumem, res ne.
Pravi da rabi svoj prostor... ma saj ga pustim pri miru, ampak na treningih ga pa tudi ne morem čisto ignorirati in se pretvarjati da ne obstaja...
Da bo je situacija še toliko boljša: čez 4 tedne greva še z enimi drugimi kolegi na trening na Majorko za en teden. Jaz sem ponudila da ne grem, ampak s tem se pa ni strinjal. In sem rekla ok, grem samo pod pogojem da se začne pogovarjati z mano oziroma naj me vsaj ne ignorira popolnoma. In potem mi reče, da tam se bo pa pogovarjal z mano in ne bo delal dram. Hmmm, ali sem jaz edina, ki tega ne razume? Kako točno si on to predstavlja?
Ima kdo kakšno idejo kaj se plete v njegovi glavi? Ali je normalno da če nimaš več čustev do nekoga, da ga ignoriraš in ne moreš pogledati v oči ter spregovoriti ene besede? Ne vem no...
Torej, prejšnji teden je bivši fant prišel nazaj... Glede na to, da sva na Lanzarotih razmeroma dobro shendlala celotno situacijo in niti ni prišlo da prepira sem mislila, da bo situacija ko pride nazaj nekaj podobnega. Toda ni, katastrofalno je... Problem je, ker se videvava tudi po 2x na dan zaradi treningov (in ne, ni opcije da prekinem s treningi, sezona tekem se bo kmalu začela in poleg tega imam tam vse moje prijatelje...). V glavnem, sedaj me ignorira na polno. In to me takoooooo boli, ker ne vem kaj sem naredila narobe (oki, on ves čas pravi samo, da nisem naredila nič narobe, da pač on ne čuti več zaljubljenosti...). Ampak jaz reeeeees ne razumem zakaj ima on sedaj problem pogledati mene v oči in spregovoriti kakšno besedo - če nima čustev sploh, zakaj je potem to tako težko?????? Ne razumem, res ne.
Pravi da rabi svoj prostor... ma saj ga pustim pri miru, ampak na treningih ga pa tudi ne morem čisto ignorirati in se pretvarjati da ne obstaja... Da bo je situacija še toliko boljša: čez 4 tedne greva še z enimi drugimi kolegi na trening na Majorko za en teden. Jaz sem ponudila da ne grem, ampak s tem se pa ni strinjal. In sem rekla ok, grem samo pod pogojem da se začne pogovarjati z mano oziroma naj me vsaj ne ignorira popolnoma. In potem mi reče, da tam se bo pa pogovarjal z mano in ne bo delal dram. Hmmm, ali sem jaz edina, ki tega ne razume? Kako točno si on to predstavlja?
Ima kdo kakšno idejo kaj se plete v njegovi glavi? Ali je normalno da če nimaš več čustev do nekoga, da ga ignoriraš in ne moreš pogledati v oči ter spregovoriti ene besede? Ne vem no...
Re: Tako ga pogrešam, kako ga preboleti? 2.del
Ne vem, meni se zdi, da si na vsak način hočeš stvar razložit kot da on še kaj čuti. Nima veze kaj se mu plete po glavi. Ženske vedno hočemo kopat v neko globino, čeprav, če bi lahko objektivno videla situacijo, bi dojela, da ti njegova dejanja kažejo že vse kar moraš vedet. Ni kaj brskat več tle.
Daj imej samospoštovanja in ne dajaj mu nekih otročjih ultimatov naj govori s tabo, dvigni glavo in pojdi dalje. Očitno se njemu ne zdi niti toliko vredno, da bi razčistila zadeve, torej... Zakaj bi hotela takega tipa?
Malo bo še bolelo, potem pa boš doživela "aha moment" in šla dalje.
Daj imej samospoštovanja in ne dajaj mu nekih otročjih ultimatov naj govori s tabo, dvigni glavo in pojdi dalje. Očitno se njemu ne zdi niti toliko vredno, da bi razčistila zadeve, torej... Zakaj bi hotela takega tipa?
Malo bo še bolelo, potem pa boš doživela "aha moment" in šla dalje.
Re: Tako ga pogrešam, kako ga preboleti? 2.del
Več kot mesec dni že nisva imela stikov...
Če odmislimo malenkost, da sem jo omejil na faceboku, da se ne ukvarjam več s tem al gleda moje story-je in pol po možnosti še kakega komentira... in da sem kot povratek dobil, da me je potrdila na Instagramu (po skoraj letu dni čakanja
), tak da vmes je kaj objavljala in jaz sem se obremenjeval s tem, nisem pa komentiral...
Vmes sem mislil, da jo kar dobro prebolevam, ma mislim, da jo kar močno pogrešam
Kar me "boli" je to, da so ta čustva bolj enostranska od mene do nje, ona me je izkoriščala, mi prodajala laži, jaz sem jo tud na nek način izkoriščal, ampak sem se zaljubil v te "laži"... zdaj ko vem, da so laži, sem pa še vedno zaljubljen, itak je zaljubljenosti iracionalna, se je strinjala tud terapevtka...
Ni tolk hudo, ampak zdele bi jo imel ob sebi, AMPAK.
1) Vem, da ne seksa po mojih fetiših oz. mi je celo rekla, da sem preveč perverzen zanjo (kar sem vzel kot kompliment)
2) Ne bom popustil, ker hočem vsaj 1x seksat zastonj, nočem ji vedno nagrad(e) dajat, ženska pa ni dost pametna, da bi to 1x naredila zastonj, naslednjič bi pa že kaj več dal...
3) Ne bom popustil, ker sem trmast, ker hočem iti naprej, imeti odnos z njo... ona pa očitno ne...
Skratka, problem je, da sem se jaz zaljubil, ona ne... in da sem še vedno zaljubljen (malo)
Sem pa vseeno dobre volje, ampak problem je, da sem into her namesto da bi šel že naprej
Če odmislimo malenkost, da sem jo omejil na faceboku, da se ne ukvarjam več s tem al gleda moje story-je in pol po možnosti še kakega komentira... in da sem kot povratek dobil, da me je potrdila na Instagramu (po skoraj letu dni čakanja
), tak da vmes je kaj objavljala in jaz sem se obremenjeval s tem, nisem pa komentiral...Vmes sem mislil, da jo kar dobro prebolevam, ma mislim, da jo kar močno pogrešam
Kar me "boli" je to, da so ta čustva bolj enostranska od mene do nje, ona me je izkoriščala, mi prodajala laži, jaz sem jo tud na nek način izkoriščal, ampak sem se zaljubil v te "laži"... zdaj ko vem, da so laži, sem pa še vedno zaljubljen, itak je zaljubljenosti iracionalna, se je strinjala tud terapevtka...
Ni tolk hudo, ampak zdele bi jo imel ob sebi, AMPAK.
1) Vem, da ne seksa po mojih fetiših oz. mi je celo rekla, da sem preveč perverzen zanjo (kar sem vzel kot kompliment)
2) Ne bom popustil, ker hočem vsaj 1x seksat zastonj, nočem ji vedno nagrad(e) dajat, ženska pa ni dost pametna, da bi to 1x naredila zastonj, naslednjič bi pa že kaj več dal...
3) Ne bom popustil, ker sem trmast, ker hočem iti naprej, imeti odnos z njo... ona pa očitno ne...
Skratka, problem je, da sem se jaz zaljubil, ona ne... in da sem še vedno zaljubljen (malo)
Sem pa vseeno dobre volje, ampak problem je, da sem into her namesto da bi šel že naprej
"Tema je tvoja svetloba.
Tvoje omejitve so tvoje iskanje." (Rumi, 42)
Tvoje omejitve so tvoje iskanje." (Rumi, 42)
Re: Tako ga pogrešam, kako ga preboleti? 2.del
U bistvu sem imel kar dober dogovor za njo, česar se ona dobro zaveda.
Sedaj, ko je nimam, sem seveda naredil kar nekaj napak in overall zgubil verjetno še več denarja, kakor če bi jo imel.
No je pa funny (in še bolj razburljivo in lepo) tud brez nje 
Pač moj problem je tud bil, da sem ji hotel znižati nagrado vsaj za ceno psihoterapije (nisem ji povedal za terapijo seveda ). Pa pač biznis mi je mal začel stagnirati...
----
Dejanski problem je pa bil, da sva si začela mešat družbeno okolje
In da mi je skoz lagala.
In da sem se zaljubil...
-----
Ampak, če bi vse tole črtal in šel z njo v fwb odnos bi pa bila bolj ugodna od drugih... saj po mojem izvaja manever, da se vrnem oz. vsaj vmes je tud jasno izrazila željo, da bi nadaljevala
Problem je zdaj moj ego, da hočem, da če se je kazala z nekom drugim, da se pač začne kazat tud z mano, česar ne bom dobil
Me je pa dost spustila v svoj lajf, da sedaj pač vem, kaka je, laž na laž... ni mi direkt povedala, ampak jasno ji je, da mi je (končno) jasno, tak da ta problem je rešen...
Lahk jo pač imam za šugar dejting... ki je res kvaliteten... kaj več pa bolje, da ne
No pač, saj ni nujno, da me bo spustla nazaj, sam bom pa verjetno še nekaj časa okleval...
Mi je jasno, da ne bom našel menjave za ta denar, pa žal je tud njej to jasno...
----
Pač itak si želim normalnega, klasičnega odnosa... ampak tukaj pa res ni sreče... zaenkrat pač še ni, tudi nekak več ne verjamem, da se bo hitro karkoli zgodilo 
Pač neki ženske odbija na meni, sem precej podpovprečno ocenjen, lahk me psihoterapevtka farba in postavlja nazaj vprašanja zakaj je tako, ampak ko poslušam in vidim kak gre drugim moškim preprosto, niso problem sam moja visoka merila...
Pač jaz pričakujem, da se mi bo na psihoterapiji ozavestilo nezavedno kaj je tko fakin odbijajočega na meni... in da bo prišlo do spremembe... nimam pa časovnih pričakovanj glede tega
Če že tolk časa čakam, lahk čakam še nekaj časa... vmes pa uživam lajf
Sedaj, ko je nimam, sem seveda naredil kar nekaj napak in overall zgubil verjetno še več denarja, kakor če bi jo imel.
No je pa funny (in še bolj razburljivo in lepo) tud brez nje
Pač moj problem je tud bil, da sem ji hotel znižati nagrado vsaj za ceno psihoterapije (nisem ji povedal za terapijo seveda
). Pa pač biznis mi je mal začel stagnirati...----
Dejanski problem je pa bil, da sva si začela mešat družbeno okolje
In da mi je skoz lagala.
In da sem se zaljubil...
-----
Ampak, če bi vse tole črtal in šel z njo v fwb odnos bi pa bila bolj ugodna od drugih... saj po mojem izvaja manever, da se vrnem oz. vsaj vmes je tud jasno izrazila željo, da bi nadaljevala
Problem je zdaj moj ego, da hočem, da če se je kazala z nekom drugim, da se pač začne kazat tud z mano, česar ne bom dobil
Me je pa dost spustila v svoj lajf, da sedaj pač vem, kaka je, laž na laž... ni mi direkt povedala, ampak jasno ji je, da mi je (končno) jasno, tak da ta problem je rešen...
Lahk jo pač imam za šugar dejting... ki je res kvaliteten... kaj več pa bolje, da ne
No pač, saj ni nujno, da me bo spustla nazaj, sam bom pa verjetno še nekaj časa okleval...
Mi je jasno, da ne bom našel menjave za ta denar, pa žal je tud njej to jasno...
----
Pač itak si želim normalnega, klasičnega odnosa... ampak tukaj pa res ni sreče... zaenkrat pač še ni, tudi nekak več ne verjamem, da se bo hitro karkoli zgodilo
Pač neki ženske odbija na meni, sem precej podpovprečno ocenjen, lahk me psihoterapevtka farba in postavlja nazaj vprašanja zakaj je tako, ampak ko poslušam in vidim kak gre drugim moškim preprosto, niso problem sam moja visoka merila...
Pač jaz pričakujem, da se mi bo na psihoterapiji ozavestilo nezavedno kaj je tko fakin odbijajočega na meni... in da bo prišlo do spremembe... nimam pa časovnih pričakovanj glede tega
Če že tolk časa čakam, lahk čakam še nekaj časa... vmes pa uživam lajf
"Tema je tvoja svetloba.
Tvoje omejitve so tvoje iskanje." (Rumi, 42)
Tvoje omejitve so tvoje iskanje." (Rumi, 42)