-* je bll potovalni event spet kul, je prišlo več ljudi kot sem pričakoval. Imam še vedno grdo navado da ko govorim nekaj kar zahteva koncentracijo, ne gledam v ljudi, ampak okoli.
-* sem danes spet povabil eno ven, pa je rekla ne. In je to kul, ker sploh nisem trznil...ne zato ker ni uspelo, ampak ker sem svoj del že opravil. Zadnje leto sem zanemarjal dejtlajf, in sem pozabil in bil malo zakrnel, potem sem se pa spomnil da sem odličen strelec ne zaradi tega ker zadevam, ampak ker me zgrešen strel nikoli ni vrgel iz ritma, in nikoli nisem trznil pri strelu.
To ne pomeni da sprašujem okoli kot klošar, ampak da ne izgubljam časa, če je pozitiven connection, in če imam interes, pritisnem na spožilec.
-* mi je prijatelj danes povedal da ga je ena odrezala, s katero sta se občasno dobivala, on pa ni nikoli šel po poljub, in sedaj je našla enega. Sem mu lepo rekel, najpozneje drugi zmenek moraš nekaj narediti, če ne, si si začel kopati jamo.
-* nisem fan te abundance mentality, niti tega da je vse tako omejeno, ampak iskreno, če sta mi na leto dve resno všeč, vse ostalo spada samo v: kjutipaj, fuckable, cool kategorijo. Potem pa tu igra še vlogo čas/kraj.
-* mi gre pa resno na k***c, in ne vem kako ženske gledate na to, da nekateri ljudje še vedno ne razumejo da ne moreš nekoga prepričati da mu boš všeč, ali da boš ustvaril privlačnost. Ker če vsak pomisli pri sebi, in se spomni svoje velike ljubezni ali zveze, je šlo vse avtomatsko, vprašanj ni bilo...vse je bilo lahko, zakaj? Ker je bilo od začetka: Fuck yes!
-* sem vse koncepte že izkusil, in jih razumem, zdaj morajo pa samo še postati popolnoma avtomatizirani, da so del mene.
-* sem prebral knjigo ki se dotika cinične filozofije, in sem crkoval zraven, po šoli cinizma, bi moral takoj ko vstaneš zjutraj, razmišljati kaj vse bo šlo tisti dan narobe, da ko se bo to zgodilo...ne boš presenečen in jezen. Oh, so joyfull

-* je bila včeraj 5. obletnica mojega odhoda na služenje vojske, in ironično ravno včeraj sem bil spet v Vipavi. Vojske ne pogrešam, pogrešam pa svoje prijatelje, in vesel sem da sem se odločil zato, PSVR mi je pomagal s tem da sem razvil mentaliteto, kjer neprestano preizkušam nove stvari, poklicna vojska me je pa samo naredila bolj agresivnega, nonšalantega in ker sem se moral neprestano boriti za vsako stvar mnogo bolj trdega, v bistvu me je poslabšala, ampak me ni

-* moram iti ta teden pogledati Everbody wants some, nov film od Linklaterja.
Cause the sweetest kiss I ever got, is the one I've never tasted.