Bunk napisal/-a:^ inkica, glej, jst sm imel v obdobju pubertete hude težave z aknami, ki sem jih mogel zdravit z enimi tabletami (Roaccutane), saj nobena krema in ostali pripomočki niso pomagali, tako da bile dejansko te tablete edina rešitev zame. Dermatolog mi je rekel, da je sem lahko še srečen, da te tablete sploh obstajajo. Če ne bi obstajale, bi bilo še hujše.
Ko se je koža sčistila, so na koži ostale atrofične brazgotine (lahko pogooglaš kako izgledajo). Posledično je moje desno lice razbrazdano, na čelu pa so vidne luknjice - to pa seveda ni lepo za oko. Za lažjo predstavo si lahko kdaj ogledaš Šport na TV SLO1, ko ga bo vodil novinar Tomaž Kovšca. Oba imava zelo podobne težave.
Ko spoznavam nove ljudi je neizogibno, da ne bi opazili mojih hib in to me jasno naredi manj "samozavestnega". Recimo, ko spoznavam nove mi je zelo, zelo neprijetno, ko vidim, da opazijo mojo "hibo". Neprijetno zato, ker si mislim, da ne bom sprejet v družbi.
Razlog za takšen "mindset" pa seže v mojo otroštvo. Ko sem bil otrok, je mama od mene pričakovala same odlične ocene. Kadar sem domov prinesel štirico, je bila do mene hladna, neprijazna, netolerantna. In takrat se jaz nisem počutil ljubljenega, takrat se nisem počutil dovolj dobrega. Ljubezen sem si mogel "kupovati", nikoli nisem dobil občutka brezpogojne ljubezni. Mogel sem izpolniti določen pogoj, da me je mama "spet" imela rada. Ljubezen mi je torej bila pogojevana s strani staršev. Kot otrok sem torej ponotranjil to miselnost zaradi katere se v sedanjih časih nikoli ne počutim dovolj dobrega, počutim se nevrednega ali čutim osramočenost v primeru, da ne izpolnim pričakovanj ali pa v primeru zavrnitev. Zavrnitev dojemam kot "negacijo ljubezni". Zaradi primanjkljaja občutka brezpogojne ljubezni, po le tej zdaj hrepenim in pričakujem, da me bo druga oseba sprejela, "takšnega, kakršen sem". Če nisem sprejet, se mi ponovno ponovi tisti vzorec iz preteklosti - ne mara me, ker nisem dovolj dober, ker nisem dovolj privlačen, ker sem grd, ker nisem vreden ljubezni, ipd.
Antropologija je neusmiljena in na prvo žogo ne vidim nobene pametne rešitve.
Ampak vseeno, naj poskusim.
Na svetu je ogromno grdih deklet in žensk. Nekatere so grde po zunanjosti, nekatere so slabih zančajev. Grde v glavnem, in fantom niso všeč. Recimo med njimi, bi morda bila katera zate.
Nadalje, nam dekletom so všeč moški, ki izžarevajo, ki so nekaj posebnega, ki imajo dober avto, ki so spoštovani v družbi, ki izstopajo. Na tak ali drugačni način. Poglej, po največjih barabinih se obešajo najlepša dekleta. Bodi nekaj posebnega, lahko tudi v slabem. S Kamenikom se je ena poročila v zaporu, z morilcem 18 letnice tudi. Obe sta bili izjemno simpatični.
Imej denar. Denar je moč. Antropologija zahteva od nas, da izberemo močnega moškega, razbrazdan obraz gor ali dol. Za otroke gre.
Prenehaj kriviti mamo. Mene bi to odbilo. Tako kot zdaj mamo, boš v zvezi krivil mene, bi jaz razmišljala.
Obstaja še ena skupina deklet. To so samožrtvovalke. Saj jih poznaš? Poizkusi med njimi. Njim je življenjska izpolnitev, da vztrajajo v nesrečnih zvezah. Vse bi naredile za svoje ljubljene: Narkomane, pijance, tiste, ki jih vsakodnevno pretepajo, ki se izživljajo nad njimi. Najdi eno tako in osamljenost bo izginila, kot bi zamahnil s čarobno paličico.
Starejša dekleta z otrokom. Ne boš verjel, kako strmo pade njihovo merilo in še ogromno jih je.
Vso srečo
S.
vsakemu moraš prodajati tega butlna, kaj resnično mastrubiraš na njegove videje ali kaj? Je to tvoja baba Vanga ali mogoče jezus?
Koliko dobiš v pujska za en deljen link, 15 centov ali koliko ima moški odrešenik nedolžnosti ceno?
jaz vidim tudi prednosti v tem, da mi neka fizična potreba ni glavna motivacija za povezovanje z ljudmi. bolj me zanima, kako lahko nek jebač vidi neko punco kot posebno na dolgi rok, potem ko jih je na desetine dol dal..