* zelo pogrešam prijatelje. zelo. vsi so razseljeni, in zaradi obveznosti nimam ravno veliko časa, da bi jih šla obiskat (in isto velja za njih. vsi na polno zasedeni). in sem se odločila, da si v prihodnjih dveh tednih vzamem čas za prijatelje, ker je to že res žalostno.
* mi je to postalo predvsem jasno, ker vidim pri fantu, kako blizu so si s prijatelji, kako so tesno povezani. ampak so vsi na enem kupu doma, in je lažje...
* uspeva mi, da strah vedno manj vpliva name in počasi spreminjam neke negativne vedenjske/miselne vzorce, ampak je tako boleče počasen proces. ampak vseeno. ko pogledam nazaj, vidim, da sem že lepo napredovala.
* po eni strani res komaj čakam konec leta 2015, ker je bilo res precej mučno leto zame, čeprav je zadnji konec leta odličen... nekako upam, da bo to res nov začetek zame

* je pa leto 2015 tudi leto osebnih uspehov. ogromno sem storila zase, OGROMNO, in sem zelo ponosna nase. in ugotavljam, da je to edino, kar mi je dalo zagon za naprej, čeprav sem bila čisto na tleh. yay me!
* naslednji teden imam teoretični del izpita za vozniški izpit. vsi so me tak prestrašli, da je zelo težko itd... in sem reševala te elektronske teste, in so res vmes tako neumna vprašanja... dobesedno iskanje neznanja. upam, da bo šlo v prvo

* sem totalno nemirna, kar se tiče potovanj. že razmišljam, kam bi šla. filipini mi ne grejo iz glave nikakor. hmm... pa portugalska.
* me čaka naporen vikend, delam delam delam. bo pa zato naslednji vikend lušn!
“I took a deep breath and listened to the old brag of my heart. I am, I am, I am.”