* Da ne verjamem, da bi se lahko po ''življenju na svobodi'', ki je zadnji dve leti super zneslo, ne da bi sploh lahko izstavljala račune (sem delala še preko napotnic) navadila na službo s fix. delovnikom. Zelo zelo upam, da uspe kako drugače. Se pravi; da uspe samo s projektnim delom. Ker se nikakor ne vidim v pisarnah, kolektivih etc. (Okej, obstaja delovno mesto, ki bi ga vzela v sekundi in visela tam po 15 ur, če je treba, ampak gre za stroko, ki je zabasana za naslednjih 20+ let in vem, da bi si jo lahko omislila šele čez desetletja ... )
* Da moram zdaj do konca spisat ta magisterij, resno. Ne morem več. Sploh ne, ker vem, kako nekoristen je ... če bi obstajala služba bi jo s svojo (totalno-z-lastnim-delom-ustvarjeno) mrežo verjetno že imela. Pa je nimam ... in ta magisterij mi zdaj zgolj odžira čas.
* Da hvala bogu za njegove starše (enkrat končno), ker so nama dovolili, da v njihovi odsotnosti uporabljava njihovo hišo. Pride več kot samo prav. Ker imajo klimo. In dodaten + je velika kopalna kad. Uh, nočem nazaj v ono mini luknjico od najinega stanovanja.
* Da sem prizadeta, ker moji starši v celoti financirajo mojo sestro že vsa leta njenega študija, ker lahko punca hodi na dodatna izobraževanja in počitnice, jaz sem pa morala delat že v prvem letniku, da sem sploh prišla skozi mesec. Tisti časi so bili katastrofalni. Delala sem v bifeju na bencinski črpalki ... za 3,2€/h. Med poletjem v prvem letniku sem hkrati delala in se učila za pridobitev Zoisove štipendije. Bilo je katastrofalno ... ko sem jo dobila, mi je mama nehala dajat denar, nekaj za stroške, to je bilo vse. Plus, skoraj sem končala v študentskem domu. Moji sestri financira bivanje v stanovanju skupaj z njenim fantom ... kar je seveda dražje kot eno študentsko stanovanje ... sestra tu in tam naredi kako malenkost, ampak tistega denarja je za drobiž. In potem še jamra, da nima denarja in jaz sem dovolj neumna, da se mi zasmili in jo še jaz financiram.

Ko sem ji ponudila konkretno delo na njenem področju, je ''imela preveč stresno obdobje'' ... Eh ...
* V navezavi na zgoraj. Strah me je, da ne bom dobila plačanega statusa samozaposlene, čeprav bi ga morala dobit, glede na reference in opravljeno delo. (Gleda se za tri leta nazaj.) ... In strah me je, če bo šlo ... ne bom več prejemala štipendije, ki sem jo zdaj imela zadnjih pet let (4 leta študija plus absolvent), ostala sem brez enega vira dohodkov (pomembnega vira), ker ne bom več študentka in me na statusu ne morejo imet ''zaposleno'' brez pogodbe ... ena reč se je pojavila, samo bo aktualna šele pozno jeseni ...
* Moja sestra ne ceni položaja, v katerem je, samo izkorišča ga. Jaz pa ponavljam vzorec od staršev in jo vedno podpiram ... to me tako jezi.
* Hah. Grem delat. Saj bo, pa saj bo ...