- Sem se po enem čustveno/motivacijsko/akademsko zahtevnem mesecu v petek totalno odklopila. Pustila vse skrbi in probleme v Lj, se popolnoma sprostila.
- Me je stres zadnji mesec čisto zdelal, zdaj pa še 2 fizično naporna dneva. Fertik sem (če se nimam volje/moči niti stuširat). Če bi lahko, bi jutri spala cel dan.
- Komaj čakam da ga spet vidim. Je prav čudno, ker ga že par dni nisem.
- Mi je hudo zaradi kolega. Ko sva skupaj tako perfektno bondava, govoriva o stvareh, ki nas včasih prav presenetijo, prav uni best buddy feeling imam ob njem, ampak se večino časa ne vidiva/slišiva. Če bi se uspela večkrat videt bi verjetno res bila best buddyja. Tako pa mava pač par dni na leto al neki. Sklepam da se podobno počutijo FFji

- Že pogrešam mulce. Ene 3, 4 bi si prav vzela s sabo domov ker so taki cukri


- Se vedno bolj začenjam zavedat, kako zelo neprecenljive so izkušnje in trenutki, ki jih doživljam z njimi. Ko pritečejo k tebi, celi blatni in ti kažejo kamen/palico/hrošča ki so ga šli samo zate iskat čez blato. Ko pred ravno pravimi ljudmi na ves glas hvalijo tvoje delavnice in ponosno razkazujejo kaj so ustvarjali. Ko si končno sam zaveže čevelj, po tem ko si mu že 10x prej pokazal, spet razvezal, čakal, da se muči sam in mu (ko je obupal) spet zavezal. Ko vstaneš ekstra zgodaj, samo da lahko v dobri družbi gledaš sončni vzhod. Ko tečeš in skačeš in plešeš naokoli samo zato, ker pač lahko. Ko nisi samo "v stiku" z otrokom v sebi, ampak mu dovoliš čisto ven
