Klepetalnica

[Dioniz]

saj prime se ga tak nič ne. brezveze se mu kaj takega napiše pa se odobrava napisano. Verjetno bi steni prej razložo.

[slovenc79]

Ja, ok, damo se dol z več kot 1,2 osebama v življenju in včasih spijemo kako tekilo preveč (never again, I swear !)

zakaj v sedanjiku, če never again?

povprečni lajf je tak kot je, ker vsak misli da ima pravico n-krat zajebat neki in ne bo nobenih posledic. kot pri košarki, prvih 5 osebnih brez prostih metov (al kok jih je že)

ubistvu sem ravno na tem forumu ugotovil da ne toleriram bluzenja, potem ko me je par ljudi prepričal da itak ni razlike če ena zabluzi s 100 tipi ali pa sam z enim.

kar se pa propadlih zvez tiče - to zame ni bluzenje. čist nič me ne moti, da je bila punca že prej zaljubljena in bila z enim fantom, pa seksala z njim.

[_patchouli_]

Ker govorim na splošno, ne samo o sebi
Pa sej ravno to, povprečen lajf je tak kot je in na tem ni nič tako tragičnega. Resno no, kljub razočaranjem, propadlim zvezam, itd je v bistvu čisto kul. Ker čustveno zrela oseba se zna s tem spopasti.
Kar se pa propadlih zvez tiče, vem, da te ne moti, če je punca že bila prej zaljubljena, ampak zate je (skoraj) edini možni razlog, da sta se dva zaljubljena razšla, da se je eden ali oba naveličal. In to je znak razvajenosti in potrošniške miselnosti in tako naprej. Torej po tej logiki bo lahko tvoja bodoča punca le trpeča žrtev, ki ji je nek razvajenec zlomil srce, ali pa devica. Ker vse ostalo kaže na njene slabe kvalitete (bože mili, da bi slučajno prejšnjega fanta ona sama pustila!).

[slovenc79]

ja s punco, ki se "naveliča" tipa in hoče drugega, pa itak nimam kej počet če se bo mene njabrž še hitrej naveličala.. čist odvisno od razloga zakaj se je zveza končala.
men se ne zdi čisto nič zrelo da se vržeš v neko zvezo kar tako in ko preboliš si kao bolj zrel.. in pol se spet vržeš v neko zvezo.. se mi zdi bolj zrelo to da se v čustveno zvezo ne zapleteš z vsakim butljem.

sej bi prebolel da bi me punca pustila. sem dal že prebolevanje velik bližjih ljudi skozi. vseen pa se raj odpovem "močenju čimprej" in da nisem čustveno na tleh.

no, pa mi mal razloži kok je možnosti da se dva razideta.. sam ne v celofan zavijat enostavnega naveličanja v "ne čutim več isto", "spremenil sem se/zrasel sem", "metuljčke mam ko vidim onega drugega" in podoben bullshit

[Maychy]

Ko boš našel način kako že vnaprej ugotovit, da bo ena pa "taprava" s katero bosta do konca življenja skup, se pa oglasi. Pa brez zafrkancije. Ker me res zanima kako bi ravno tebi uspelo v prvo doživljenjsko bejbo najt (pa ne rečem, da se ne da, ampak zgolj, da je zelo majhna verjetnost).

Da o dejstvu, da čez 10, 20, 30 let dejansko si popolnoma drugačna oseba, pa ne zaradi sebe, ampak zaradi okoliščin, ki te spremenijo. In če pač te s partnerjem niso več skladne... kaj... ostaneta skupaj za vsako ceno, ker sta se pač xy let nazaj tako odločila? Ne hvala. Raje vidim, da se vsak dan nekdo sproti odloča, da bo z mano. Pa magari če vsaki 2 leti drugi.

[lollypop-@]

Če se dva razideta, ne pomeni da je eden nezrel in da je zato drugega pustil. Mislim, da noben ne gre v zvezo zato, da bi trpel In tudi če se z nekom ful mesecev spoznavaš, je drugače kot če si v zvezi, ker ko si z nekom v zvezi se ne spremeni samo status in da si od zdaj naprej data lupčka ko se poslovita Mogoče ti lahko razložim z enim od tebi bližjih primerov? Če si npr s svojimi prijatelji 2x na teden, ali če bi bil z njimi vsak dan po več ur (pa ne samo na počitnicah ko je vse fajn in ne šteje npr na faxu, ko si na predavanjih), bi vrjetno tudi ugotovil, da kakšen prijatelj pa ni tako vredu kot si mislil, da ima določene zadeve, za katere nisi vedu in jih ti ne preneseš. Ker z njim sedaj nisi 24ur na dan. In pojavi se par zadev, ki ti niso pri srcu. Ampak ti ni panike tolerirat, ker ga vidiš samo parkrat. Prav tako se ti lahko zdi da ti ni panike če npr. punca neki zdaj počne in misliš da lahko toleriraš. Nato pa ugotoviš, da te nekaj prizadeva/jezi/ustavi poljubno/ in ne moreš mimo tega. Ona pa tudi ne, da nebi tega več počela, ker a) takšna pač je-je del njenega karakterja (ki ga težje zavestno spremeniš) ali b) ji ta stvar dosti pomeni. (npr. da ona pleše v plesni šoli in da tak ples toleriraš dokler je samska, ko pa ni več, se ti pa ne zdi več primerno, ona pa želi nadaljevati s plesom, ali pa da ti rad gledaš punce ki ti pošiljajo svoje filemčke, njej pa ne bo všeč - kar ji mimo grede najvrjetneje res ne bo) Lahko se celo življenje trudiš da bi kaj izboljšal in potiho upaš da bo ok, se slepiš da te pa ta stvar res ne moti toliko... ampak. Kaj pa...
Če se pogovarjaš, poiskušaš izboljšat in ne moreš? Koliko časa naj bi bila tista meja da rečeš zdaj pa se lahko neham trudit in grem iz zveze?

Ali pa če se npr. drugi partner ali pa ti spremeniš?
Ljudje se spreminjajo, ko so v srednji šoli (sam si omenil da si si določene zadeve želel, sedaj - pomembno je sedaj pa bi ti bilo žal. Takrat ne. In po tistem vrjetno tudi ne, mogoče z leti. Samo zakaj bi ti bilo žal, če bi npr imel lepe spomine?), ko si na faxu in ko si v službi se tudi spremeniš. Novo okolje, nov urnik, nove navade. Stres, bolezen... in npr po postane/š tečen, zagrenjen, depresiven/vstavi poljubno/. In po npr. treh letih (vstavi poljubno številko) se lahko oddaljiš od svoje polovice. Se lahko trudiš nazaj vzpostavit, pa npr. ne gre. Ona ima svoje obveznosti, ti svoje... zakaj misliš da se po 20h letih pari ločujejo? (ker po tolikih letih imaš sigurno neko veliko navezanost na človeka)

In za konec še. Ali misliš da tisti, ki pusti, da mu ni težko? Tudi on je človek in tudi tistemu je veliko krat težko... Lahko pa prideta oba do zaključka, da nista več za skupaj iz xy razlogov. Sporazumno! Ampak bit v zvezi, samo da si v zvezi in da nisi sam (pa čeprau si mislil da si se prau odločil) se mi pa zdi da se ne moreš cenit.

btw. _patchouli_

[slovenc79]

Ko boš našel način kako že vnaprej ugotovit, da bo ena pa "taprava" s katero bosta do konca življenja skup, se pa oglasi.

nikol se ne da čist ugotovit brez prakse. saj ne računam, da ko zdalje po svojih standardih eno srečam, da se bova kar poročila. še spoznat se je treba. se bom oglasil, ko jo bom dobro spoznal.

stres, bolezen, depresija, to je začasno stanje, ne sprememba. to, da je človek en dan dobre volje, drugi dan slabe, ne štejem pod spremembe. to, kako se pa človek odziva na določene stvari, značaj, temperament, tudi spolna usmerjenost npr. se pa ne more spremenit, ne glede kako si človek to želi, pa tudi če se oz. ga nekdo sili, da bi se spremenil, se ne.

no, ravno to "to me moti, to me ne" je problem ker dva kar skočita v zvezo, brez da bi se dobro spoznala prej. kar se mene tiče, že cel forum tukaj dobro ve kaj me moti in kaj ne (govorim za tiste, ki dejansko objektivno preberejo kar napišem)

kar se tega tiče, po par ur skupi in dva dni skupi.. tud to je del spoznavanja. a se bova ujela, se ne bova kregala? ne vem, spoznat bo treba. ampak precej dvomim da bo punca, ki bo vsaj minimalno organizirala, v dveh dneh naredila cel kaos v mojem stanovanju.

če se par po 20ih letih loči.. to ne pomeni da se je kar neki spremenilo, ampak da da že precej dolgo neki ni bilo ok in sta ostala skupaj ali zaradi navezanosti, ali varnosti, ali otrok.. vprašanje samo, kaj je bil problem. in ali je en od partnerjev sploh sebi priznal da nekaj ni ok, da potrebuje nekaj česar v zakonu nima, in ali je sploh vedel kaj točno mu manjka. in ravno to zadnje je posledica tega da samega sebe ne pozna.

uglavnem, vsem tem bedarijam bi se dalo izognit, če bi šel folk premišljeno v zvezo in tok zrel, da ve kaj si želi. ostalo je izguba časa. tisti "lepi" spomini so pa po koncu samo boleči, če je blo dejansko kej ljubezni not.

seveda je tudi tistemu, ki človeka pusti, težko. prvič ker noče drame delat, ker razhod je v večini primerov huda čustvena obremenitev, drugič pa, ker je v dvomih, ker sploh ne ve kaj hoče.

[Green Cookie]

pa a ti dejansko veš, kaj pišeš? dej si še enkrat preber tvoje poste, no kar tupiš neki u prazno, pa sploh nimaš pojma o pojmu

npr.

uglavnem, vsem tem bedarijam bi se dalo izognit, če bi šel folk premišljeno v zvezo in tok zrel, da ve kaj si želi. ostalo je izguba časa. tisti "lepi" spomini so pa po koncu samo boleči, če je blo dejansko kej ljubezni not.

ti to RESNO?
tok govoriš, da mi ne preberemo tvojih postov (ki jih ubistvu sploh ne rabmo več, saj eno in isto samo okol obračaš), ampak ubistvu si ti tisti, ki NOČE razumet, kaj mi pišemo tebi

teorija ni enako praksi

[slovenc79]

teorija ni enako praksi

YOU DON'T SAY?

sej ne da je to prva stvar ki sem jo na postu napisal

in ja, spomini so boleči. seveda odvisno kaj ti več pomeni - odnos ali razvajanje.

[Maychy]

No že. Ampak do takrat, ko jo boš dobro spoznal boš verjetno že kaj investiral vanjo (svoj čas, če ne drugega) in tudi začel neko vezo. Kaj pa, če potem ugotoviš, da pa vendarle ne ustreza tvojim standardom?

Po eni strani trdiš, da je treba prej razmislit s kom greš v vezo, po drugi pa da moraš nekoga šele spoznat najprej. To dvoje se izključuje.

[slovenc79]

take stvari, ki so mi tako pomembne, bom definitivno spoznal še preden bo zveza druge pa pač kasneje. sej se itak celo življenje spoznavamo.

precej pa dvomim, da mi bo začela neka malenkost potem tok najedat da si bom zaradi tega želel raziti z njo. za kasnejše probleme pa itak da bo treba investirat in jih sproti reševat, se prilagajat itd., ne pričakujem da bo vse popolno pol in brez prepirov..

[Green Cookie]

in ja, spomini so boleči.

am, ne niso. Če si sposoben prebolet in it dalje.

[slovenc79]

^^ ali so boleči ali pa jih pozabiš. skratka, koristi od njih ni.

kar se zabavnih trenutkov tiče, jih dosti raje doživim tako da niso direktno povezani z nikomer. in tudi če je potem kakšno sranje, jih imam v prijetnem spominu.

[Anjeske]

Meni se pa zdi, da so najboljši spomini povezani ravno z ljudmi. Dober spomin je ponavadi dober ravno zaradi ljudi, ki so bili zraven!

[slovenc79]

to je res. ampak je lahko boleč, če ti je najlepši v spominu ravno odnos, ki si ga z osebo imel. kar pa ni ravno fajn..