Sem v sredini dvajsetih in že nekaj časa samska. Razlog ni v tem, da bi izgledala neprivlačno ali bi bil problem v mojem karakterju. Enostavno sem si vzela premor od moških, da se posvetim sebi in se nekoliko distanciram od nepravih moških, s katerimi sem se dnevno srečevala v različnih okoliščinah (samci brez nekih posebnih osebnostnih kvalitet). Dejstvo je, da mi je malo kdo zares všeč. Nisem ravno tip ženske, ki bi bila za avanture, zato si upam trditi, da imam še manj možnosti koga spoznati, ker večina odnosov med mladimi 25+ bazira na tem principu.
Tisti, ki niso samo za one night stand ali ff odnos, pa so že v zvezah ali pa niso po mojem okusu. Nisem toliko izbirčna pri videzu, bolj pri karakterju, saj ne želim nekega babjeka kakor tudi ne copate. Tiste zlate sredine, ki bi mi bil hkrati tudi vizualno všeč in bi bila kompatibilna v življenjskih nazorih, pa kar ne najdem.
Tako se že nekaj časa spogledujem z mislijo, da bi šla kam v svet ali pa najprej poskusila online, če se najde kak tujec, s katerim bi se ujela. Na naših online straneh sem že poskusila, a se pri nas tovrstnega načina spoznavanja drži bolj negativen sloves, saj se ga dojema kot nekaj, česar se poslužujejo grdi in nekomunikativni ljudje, kar ni nujno res. Glede na to, da sem na forumu in anonimna, se mi ne zdi napačno omeniti, da sem pri moških precej zaželena, saj dobro izgledam, pa tudi karakterno sem močna oseba, ki ima neka svoja načela od katerih ne odstopam, nisem pa zakomplicirana kot večina žensk, ki jih poznam in začuda imajo vse take partnerje. (tukaj se bo najbrž vsul plaz komentarjev o moji samovšečnosti ali nasprotno - pumpanju ega, a brez skrbi - imam samo normalno samozavestno "držo" oz. pozitivno samopodobo)
Sicer imam pri nas res prej slabe kot dobre izkušnje, a še vedno gojim upanje, da se da najti partnerja (četudi za začetek samo prijatelja) tudi online. Kar me je zmotilo na slovenskih online straneh, je to, da je gor kar precej znancev, zato nisem imela želje objavljati slik, sem pa poskusila zoožati izbor kandidatov in se z nekaj (sprva primernimi) tudi dobila. Žal brez uspeha. Večina jih je obupanih in željnih seksa, in priznam, v slednjem se najdem tudi jaz, vendar nisem tako obupana, da bom pobrala prvega kolikor toliko normalnega kandidata, če ne bo nekega obojestranskega interesa in nečesa več kot samo "Dobro izgledaš in prijetno se je pogovarjati s teboj, nadaljujeva pri meni?".
Spet drugi so bili dosti manj zgovorni kot preko mailov, tretji pa enostavno preveč polni samih sebe, tako da še do besede nisem prišla. No, tazadnji pa se je že na prvem srečanju nacedil kot kak pijanec, da ga kmalu več nisem mogla prenašati in sem odšla. 
Da številnih kiksov zunaj, ko sem z družbo, sploh ne omenjam. Ker se mi zdi nesmiselno vpisovati v dnevne aktivnosti, ki me ne zanimajo, samo zato, da bom morda spoznala koga normalnega, se spet vračam k online spoznavanju, a tokrat na kakšni tuji strani (pa ne kakšni azijski ali arabski, ker me prevelike kulturne in verske razlike ravno ne privlačijo). No, zanima me, ali je tukaj kdo, ki ima kakšne izkušnje s spoznavanjem tujcev/tujk? Obstajajo kakšni preverjeni portali, kjer so pretežno normalni ljudje iz različnih držav Evrope ali ZDA, ki prav tako želijo poskusiti najti partnerja na ta način?
Včasih moraš za to, da najdeš sebi primerno osebo, tudi kaj narediti, predvsem pa spremeniti način iskanja, ne samo čakati in hoditi na iste kraje. Jaz sem do sedaj bila že precej aktivna, a ne v obupanem smislu, da bi vsakemu dala vedeti že na začetku da iščem partnerja in nič drugega. Odprta sem tudi samo za prijateljevanje, a tudi za to mora moški izpolnjevati določene lastnosti, sicer je izguba časa za oba. Enostavno se nisem pripravljena ustaliti z nekom na brzino, samo zato, ker družba narekuje, da moramo pri teh letih imeti že vsaj partnerja, če ne družine.
Hkrati pa si že naveličan družbe, kjer so popolnoma vsi poparčkani ali z otroci, ker ne gre samo za razliko statusa, pač pa tudi za to, da se spremenijo teme za pogovor in naenkrat več ni dosti tem o katerih bi se lahko pogovarjali, ker se vse vrti okoli tega kam gre kdo s partnerjem na dopust/praznovanje novega leta, kateri par bosta vzela s sabo (jaz kot samska oseba sem pač težko primerna družba), kaj rabi otrok, kam ga vpisati v vrtec ipd.
Jaz pa ne samo, da tukaj očitno ne morem najti nekega sebi primernega moškega, problem je tudi v tem, kako najti takega, ki si ne želi družine, saj se sama ne vidim v klasični vlogi ženske gospodinje in mame. No, z gospodinjenjem nimam problemov, a v vlogi mame se ne vidim niti čez 5 ali 10 let.
Tako da je morda čas, da se razgledam še zunaj naših meja, če ne drugo, doživim kaj novega izven naše dežele, ker pri nas srečujem več ali manj isti vzorec moških, ki pa žal mojim pričakovanjem ne ustrezajo. In preden si moje pisanje kdo prehitro razlaga po svoje ...
Ne, ne smatram se za nobeno princesko, ki živi v vzporednem svetu in sanjari o popolnem moškem. Daleč od tega. Imam pa neke svoje zahteve, ki jih je do sedaj tukaj izpolnil malo kateri moški, zato sem se nehala oprijemati poslednje bilke upanja, da pa morda le najdem koga v domačih logih. Očitno je dosti stvar mentalitete in meni naša slovenska zaplankana mentaliteta ne sede najbolj.Kakršne koli izkušnje so dobrodošle, ker me zanima, če imamo tukaj koga, ki je skupaj/se poročil s tujcem/ko, kako funkcionira ipd.
Ne pravim, da sem jaz top ženska ali da iščem top tipa, sama pa nimam v smislu zveze kaj ponudit in se slepim, da pri nas ni idealnega zame, a žal med vsemi moškimi pri nas, s katerimi sem prišla do zdaj v stik, pač nisem našla tistega The one.
