Ne vem, zakaj bi bila zgroženost potrebna, če te ima pač nekdo rad / se zaljubi vate... saj ni imel grdih ali nečisth namenov (npr. da bi bilo prijateljstvo le zlagano, ker bi jo v resnici hotel le spolno izkoristit), kvečjemu še bolj se ji je želel približati
Je pa seveda treba spoštovati njen odgovor in nezainteresiranost za zvezo z njim.
neznanec napisal/-a: Sem pa vesel po eni strani, da je moje otroštvo tako dolgo trajalo. Ta lepa leta, ko sem bil tako brezskrben, ko se nisem podrejal nagonom, ampak zgolj užival v dnevih, soncu, ljudeh, užival v dogodkih, izkušnjah, strasti po znanju, literaturi... Poznam modele, ki jim je skoraj edini cilj v življenju it čez vikend ven, se ga orenk napit in napičit eno modelko. S tega vidika sem res vesel, da me veseli še tok drugih stvari.
To ni otroštvo, to je normalno življenje
Vse te stvari večina zrelih oseb počne vse življenje, pa če imajo partnerja ali pa ne. Tisto, kar opisuješ glede teh drugih tipov, ni odraslost, temveč pač ena od možnih (slabih) odločitev za način življenja. Če jim to ustreza, prav, če tebi ne, tudi prav, življenje si vsak organizira po svoje
Nisi pa zato večno otrok, če kot polnoleten še nisi izgubil nedolžnosti ali se ga napil.
