No, meni se zdi, da je razpon ne/udobja precejšen. In če naj primerjam svoj življenjski standard po lestvici, ki se začne tam, da oseba umira od lakote in nima strehe nad glavo, se mi zdi, da s tem, ko lahko jem zdravo prehrano, sem na toplem, v urejenem stanovanju, imam domače živali, vedno polno omaro oblačil, avtomobil in možnost, da grem na počitnice, vsekakor tam, kjer lahko rečem, da sem povsem na udobnem.
Mi je prav neverjetna tale debata ... ja, marsikdo od vas je pošteno razvajen in očitno ne prav močno v stiku z dejanskih stanjem v družbi. V osnovnih šolah je vedno več otrok, ki jim starši ne morejo plačati malice, čeprav je cena bizarno nizka in takih, za katere cel učiteljski zbor ve, da stradajo. Nimajo dovolj oblačil, ne morejo jim kupiti vseh potrebščin, učiteljici pa rečejo, da si za božič želijo, da bi imeli plačano položnico za elektriko. In ne; to niso fiktivni primeri, to so primeri, ki jih poznam iz prve roke.
WTF? Ja, to, da lahko dam 45€ za oblekico, grem na kavo in tortico, se odpeljem na izlet in jem hrano, ki mi je všeč, tudi če je mozzarela, ki jo kupim znamke Spar (izdelano v Ljubljanskih mlekarnah) in ne Lljubljanske mlekarne, je udobno življenje. In na bruhanje mi gre, ko berem tele vaše poste in je problem pogledat ceno artikla - ljubi bog, pa naj vas nategujejo, očitno si to zaslužite ... če Žito izdela kosmiče in jih v dve različni embalaži zapakira, so to še vedno isti kosmiči ... in če je problem na ceno pogledat, ste pač leni in razvajeni.
Pismo, v državi, kjer še vedno nimajo vsi doma tekoče vode in elektrike ...
Tvoje razlikovanje med gimnazijami in srednjimi strokovnimi šolami pa se mi zdi vseeno blesavo, primitivno, ne ločiš niti med poklicno in strokovno srednjo šolo.. Ma ti si biser med gimnazijci.
