Breskvica, tako pač je

. Če po dveh(?) letih oz ko pač tista "tamočna" zaljubljenost mine ugotoviš, da ti je partner še vedno všeč in se z njim dobro ujameš, si srečna itd, pač veš da je to to

. Čustva se seveda umirijo (kar je popolnoma normalno, ker tako naspidiran od zaljubljenosti ne moreš bit celo življenje, ker te ubije od intenzivnosti pomojem

), občasno pa po mojem mnenju vseeno morajo bit obdobja tiste nore zaljubljenosti, metuljčkov, ko ne veš kaj bi sam s sabo ker te tolko meče ko ga/jo vidiš

. Tu zdaj nastopi ljubezen (po abbyini in ne slovenčevi definiciji). Ko ugotoviš, da si s partnerjem srečen in se zavedaš, da je treba v odnos tudi nekaj vložit. Včasih je težko, včasih se zdijo kompromisi nemogoči, ampak si vseeno popolnoma zadovoljen, ko se pred spanjem stisneta skupaj

.
Sem pa včeraj proti koncu filma ujela seks v mestu (je bil ravno po tv), in mi je bil ful všeč tale odlomek:
Samantha Jones: Relationships aren't just about being happy. I mean, how often are you happy in your relationship?
Charlotte York: Every day.
Samantha Jones: Every day?
Charlotte York: Well, not
all day every day but yes, every day.
V razmerju nisi vedno srečen (ker če bi bil, to pomeni da tvoj partner ni), je pa bistvenega pomena da v splošnem si
