Sem v zvezi eno leto in pol in iz nje ne vidim več izhoda. Po eni strani si želim, da bi ostala skupaj, po eni strani pa bi najraje zbežala nekam daleč od njega. Tisti, ki ste mi pripravljeni pomagati, sem na kratko (kolikor je pač šlo) napisala najino zgodbo.
Spoznala sva se na precej nenavaden način, se sčasoma zaljubila in postala par. Moji starši so ga zelo lepo sprejeli, njegova mama pa me nima nekaj extra rada - tega ni nikoli direktno pokazala, kvečjemu imam tak občutek, ki mi ne da in ne da miru. Veliko sva se dobivala, veliko je bilo pozornosti, nežnosti, skratka vse kar sodi k začetkom zveze. Po nekaj časa se je seveda zaljubljenost malce ohladila in dnevi so postali prijetni in ustaljeni - jaz šola, on delo. Veliko sva hodila na počitnice, se zabavala in res imela rada.
Prve spremembe so se začele kazati s koncem prejšnjega poletja 2012. Postal je nekako pesimističen, začel je veliko delati pa vendar ni bilo hudo. Naj omenim, da je precej miren fant, vendar ko je z živci na koncu, zna biti malce bolj grob, se dobesedno "dere", joče itd. itd.
Od te spomladi dalje, pa imam občutek, da se sploh ne trudi zase. Veliko ga moram priganjati, da naj se uredi (frizurca, britje,...). Jaz nase še vedno veliko gledam in se počutim grozno, ko sem "neurejena".
Občutek imam, da je doma bil zapostavljen - ima namreč mlajšega brata, ki je pravi mamin cartek. Pri mojemu ni tako; vse si je prislužil sam in imam občutek, da ga za vse kar naredi mama forsira, češ "naredi to ali ono". Spoznal je tudi mojega bratranca, s katerim sta se odlično ujela, pa vendar kadar je bilo treba pomagati mojemu bratrancu je šel, ne glede na to ali sva bila midva zmenjena ali ne. V glavnem mene več nikjer ni blo na njegovem seznamu - zame velja, da če imaš punco/fanta imaš tudi obveznost do nje/ga. Kar naenkrat je vsa nežnost izginila, da o posteljnih akcijah sploh ne govorim - jih ni, pa je bil on tisti, ki se je pritoževal, da sva premalo aktivna. Vse kar mu ni bilo všeč, sem poskusila spremeniti, on ničesar kar moti mene.
Naj povem, da sem vedno čakala nanj doma, kadarkoli je prišel z dela. Do tega tedna je imel dvoizmensko delo, zdaj ima triizmensko delo, češ, da je gužva na firmi in da direktor pritiska z vseh strani. Če se ne delajo nadure, naj bi tudi grozil z odpuščanjem!? Zadnje čase, ga sploh domov ni bilo, nisva se videla, kaj šele da bi kam šla. Če je kdo koga klical sem jaz njega, jaz pisala sms-e, ko pa sem mu omenila, da me moti da toliko dela mi je samo rekel: "daj srček nehaj, veš da morem, bremze na avtu so hin, pa to moram plačat, pa ono..." Dela malo ali veliko, denarja NIKOLI ni. Sicer mi je za njegov denar popolnoma vseeno, saj ne živiva pod isto streho, vendar mi je to nek opozorilen znak, le kam gre denar? Prvi dan plače, on pa poplača 700€ položnic, zaradi svojih kazni, ko je bil mlajši. Zdaj je poleg vsega še začel delat s kolegom nekje na strehi, torej hodi fušat. Plačano naj bi dobil, ko bo vse dokončano. Fant skoraj ne gre iz ibercuga, dela neprestano. Od doma gre v ibercugu, domov pride v ibercugu. Sem jaz tukaj nora, ker vztrajam ali se dela norca iz mene? Me vara? Ne razumem več. Za jok več nimam moči, sem dovolj prejokala zaradi njega.
Ko je spoznal mojega bratranca, sta nekaj časa zatem zamenjala svoje avte - moj fant je prišel na boljše, dobil je BMW-ja 320, diesela, letnik 2002. Ja seveda, kaj pa mu fali, saj je dobil fin avto v primerjavi s prejšnjim. V glavnem sem jaz napačna, saj zmeraj "jamram da nima denarja (kar je res?!), nima časa zame, on nikoli nič ne dela narobe, vsega sem jaz kriva". Tudi zlagal se mi je dva krat o lokaciji kje je. Prvič mi je zaželel lahko noč in odšel z družbo ven, drugič prav tako zaželel lahko noč in odšel na tuning. Ja pa halo? Nikdar mu nisem rekla, da ne sme it, človek potrebuje družbo, pa vendar laganje ni potrebno. Njegov izgovor je, da ni storil nič neumnega.
Sem mu spakirala stvari, ki jih je imel pri meni, pa se je začel jokat. In brez besed odpeljal... Naj omenim, da je prišel po masko za varjenje (za šiht), ki jo je imel pri meni in HTC-ja, ki mi ga je podaril ne pa zato, da bi se pogovorila.
Tudi mama, vsakič ko dobi plačo: "ja x, kje pa si zapravil denar?", "ali ne greš delat zjutraj prej?" Nor občutek imam glede nje.
Zadnje čase imam hude težave z zdravjem, vlačim se po bolnicah, njega od nikoder... Prišel je včeraj zjutraj v UKC Maribor in zaspal v čakalnici.
Kadar ne dela, pa spi. Ja normalno, kdo lahko zdrži triizmensko delo in zraven fuša. Sam norc. Ne vem kdo mu polni glavo, ne vem ali ima drugo, ne vem ničesar o njem, možnosti preverjanja nimam, sem namreč brez avta. Noro, sploh ne pokliče, ne napiše, ne zanima ga kje sem. Sva na prelomnici, da končava. Ne kličem ga, saj čakam, da se on spremeni, sem mu tudi rekla, da če bi mu bilo do te zveze, bi nekaj naredil. Pa nič... Le čakam in čakam...
