Sorry, narobe si razumela (mogoče sem se narobe izrazil). Ne boli me, ker so one takšne, ker bi bilo to nekaj slabega, ampak me boli izključno to, da jaz nisem tega sposoben. Sploh pa se mi nobena ženska ne zdi umazana ali da bi si kaj negativnega mislil o njej (razen pač zaradi karakternih napak, kot vsak drug človek misli o kom) ali če bi seksala z mano. Ali bog ne daj, da bi mislil da mora ženska bit podrejena moškemu. Tudi zaradi tega zavračam psihoterapijo, ker je pač vsak človek drugačen in ni nobenih teorij in formul, vse so samo osebna mnenja, kar dokazujejo tudi analize tukaj, kjer je dosti takih stvari pod katere ne spadam.
Tudi nobene krščanske vzgoje ni bilo, niti veren nisem. Bili so dogodki, ki so vplivali na samozavest in občutke neenakovrednosti (norčevanje), ampak niso niti nič takega, kar se vsak dan ne dogaja otrokom zunaj, ampak nekateri smo zgleda premalo trdno bili vzgojeni in smo občutljivi na vsake besede za to (tudi da nas zafrustrirajo in zaznamujejo za vedno).
Vem, da ne bi seks rešil vseh problemov glede moje samozavesti in pa glavnega problema (se sprijaznit glede neenakovrednosti zaradi izkušenj). Bi pa rešil vsaj 2-3 strahove, zaradi katerih nisem sposoben pristopit do punc.
obsedenost z spolnostjo?
Torej si mislil zgolj to, da se ne moreš prepričat v to, da si tudi nekatere ženske želijo samo seksa? In da imaš o 70% vseh žensk mnenje, da so popolna bitja brez napak?
Krščanska vzgoja ni samo citiranje Biblije in molitev pred jedjo. Tudi tvoje prepričanje, da mora biti moški pogumen in močan, da ne sme izražati svoje bolečine in čustev, da je to nekaj sramotnega itd., je del krščanske miselnosti. Gre za tradicionalno vzgojo, ki pa (v naši kulturi) temelji na krščanstvu.
Podobno kaže tudi tvoje prepričanje, da bi moral biti še trše vzgajan (moški kot objekt brez čustev, ki prenese vse) kaže prav na ta vzorec: da mora biti moški močan, da je šibek, če ga nekaj zelo zaznamuje ... ampak v resnici to ni povezano z vzgojo, vsakogar take stvari zaznamujejo, potem pa se ta zaznamovanost različno izraža. K temu tradicionalnemu, zaprtemu mišljenju tudi sodi tole tvoje pisanje o tem, kako je psihoterapija zgolj neko umeščanje ljudi v formule ... temu seveda ni tako. Psihoterapija ravno temelji na delu s posameznikom in je vedno individualna. Naša mnenja pa temeljijo na tem, kar si zapisal in vsekakor si pisal precej zmedeno.
Ti sam glavnega problema tu sploh ne vidiš. Ne gre za to, da se moraš sprijaznit s tem, da nimaš izkušenj. Ključni problem je ravno tvoja samozavest. Zgolj zato, ker nisi samozavesten se obremenjuješ s tem, da pri 24. letih nisi seksal. In ravno zaradi svoje nizke samozavesti si sploh pristal tu kjer si: še vedno nedolžen. In ti strahovi, ki jih omenjaš, so prav tako povezani z nizko samozavestjo.
Osrednje vprašanje je torej, zakaj si postal nesamozavesten. Iskanje odgovorov je zapleteno samo na sebi, soočanje in sprejemanje dogodkov, ki so te naredili takšnega kot si, pa še toliko zahtevnejše. In tu bi potreboval pomoč strokovnjaka.
Krščanska vzgoja ni samo citiranje Biblije in molitev pred jedjo. Tudi tvoje prepričanje, da mora biti moški pogumen in močan, da ne sme izražati svoje bolečine in čustev, da je to nekaj sramotnega itd., je del krščanske miselnosti. Gre za tradicionalno vzgojo, ki pa (v naši kulturi) temelji na krščanstvu.
Podobno kaže tudi tvoje prepričanje, da bi moral biti še trše vzgajan (moški kot objekt brez čustev, ki prenese vse) kaže prav na ta vzorec: da mora biti moški močan, da je šibek, če ga nekaj zelo zaznamuje ... ampak v resnici to ni povezano z vzgojo, vsakogar take stvari zaznamujejo, potem pa se ta zaznamovanost različno izraža. K temu tradicionalnemu, zaprtemu mišljenju tudi sodi tole tvoje pisanje o tem, kako je psihoterapija zgolj neko umeščanje ljudi v formule ... temu seveda ni tako. Psihoterapija ravno temelji na delu s posameznikom in je vedno individualna. Naša mnenja pa temeljijo na tem, kar si zapisal in vsekakor si pisal precej zmedeno.
Ti sam glavnega problema tu sploh ne vidiš. Ne gre za to, da se moraš sprijaznit s tem, da nimaš izkušenj. Ključni problem je ravno tvoja samozavest. Zgolj zato, ker nisi samozavesten se obremenjuješ s tem, da pri 24. letih nisi seksal. In ravno zaradi svoje nizke samozavesti si sploh pristal tu kjer si: še vedno nedolžen. In ti strahovi, ki jih omenjaš, so prav tako povezani z nizko samozavestjo.
Osrednje vprašanje je torej, zakaj si postal nesamozavesten. Iskanje odgovorov je zapleteno samo na sebi, soočanje in sprejemanje dogodkov, ki so te naredili takšnega kot si, pa še toliko zahtevnejše. In tu bi potreboval pomoč strokovnjaka.
Re: obsedenost z spolnostjo?
Si pač normalen odraščajoč fant, nič takega. Bodi srečen, da imaš visok libido in upaj, da ga boš imel vedno.
S tem se boš moral pač sprijazniti. Tudi najlepša princeska z najlepšimi očki, laski in obrazkom, je globoko v sebi potrebna qrba, ki si želi gangbanga s petimi črnci (karikiram, punce, ampak ne streljam mimo). Najbrž se lahko pripraviš tudi na to, da boš enkrat z eno tako doživel hudo razočaranje. Ga je večina moških (verjetno pa tudi punc).
Ampak boš videl, da so z leti stvari lažje. Punce so čedalje bolj potrebne, po 20. letu se jim odtrga, pa tudi kasneje, v službi itd. boš imel priložnosti vedno dovolj. Povsem razumem tvoje občutke, ko vidiš recimo v porniču, kako en tip rukne pet takšnih bejbik, da samo gledaš, pa ko bereš o raznih razvratnih partyjih bogatašev ipd. Vsega boš imel še dovolj. Toliko dovolj, da se boš še naveličal. Ne razglabljaj do onemoglosti, delaj na sebi in vse bo prišlo samo od sebe.
jurre napisal/-a:
Mislim, da tudi, če bi imel punco, bi se sekiral še naprej za vse ostale simpatične punce zunaj. Kako niso »pridne punčke« in kako so divje in razvratne in to me ubija, ta nemoč, ker jaz tega nisem sposoben delat in se ne bom pomoje nikoli mogel pomirit s tem v sebi in normalno zaživet.
S tem se boš moral pač sprijazniti. Tudi najlepša princeska z najlepšimi očki, laski in obrazkom, je globoko v sebi potrebna qrba, ki si želi gangbanga s petimi črnci (karikiram, punce, ampak ne streljam mimo). Najbrž se lahko pripraviš tudi na to, da boš enkrat z eno tako doživel hudo razočaranje. Ga je večina moških (verjetno pa tudi punc).
Ampak boš videl, da so z leti stvari lažje. Punce so čedalje bolj potrebne, po 20. letu se jim odtrga, pa tudi kasneje, v službi itd. boš imel priložnosti vedno dovolj. Povsem razumem tvoje občutke, ko vidiš recimo v porniču, kako en tip rukne pet takšnih bejbik, da samo gledaš, pa ko bereš o raznih razvratnih partyjih bogatašev ipd. Vsega boš imel še dovolj. Toliko dovolj, da se boš še naveličal. Ne razglabljaj do onemoglosti, delaj na sebi in vse bo prišlo samo od sebe.
Abby, ne, saj to mi je jasno, da nekatere želijo samo seks in se mi zdi čist normalno. Ampak, ker ženske tako idealiziram in se mi zdijo kot nekaj več kot moški, se zgleda ne morem sprijaznit da so enako krvave pod kožo (verjetno zaradi pomanjkanja družbe z ženskami, ki so mi všeč v realnem življenju). Če je to krščanska miselnost, da mora biti moški močan, ne vem. Je pa res, da mislim tako, da moški mora imet moško postavo in pa močan karakter in pogum, ter da ga nič ne prizadane (lahko se tudi joče). Saj je bilo vedno v zgodovini tako, da je moški varoval žensko, ni to prišlo iz krščanstva.
Glede psihoterapije je pač tako, da dejstva so dejstva. In ne more tebe psihoterapevt prepričat (govorim hipotetično) da začni sedaj meso jest, če si trdna vegetarijanka ali veganka. Enako te ne more, da začni verjet, da si enakovredna ostalim ljudem, ki imajo toliko več izkušenj od tebe in da se ti lahko kosaš z njimi. Verjamem, da psihoterapija mnogim pomaga pri vseh različnih stvareh, ampak pri tej moji zadevi se gre pač za stvari, ki se jih ne da spremeniti in imaš samo 2 opciji. Ali se sprijazniš (kar se ne bom mogel), ali pa začneš sam sebi lagat, da si res enak ostalim.
Ravno za to se mi zdi situacija brezizhodna, ker tudi če bi sedaj začel redno seksat in vse počet o čemer fantaziram, se ne bom mogel nikoli sprijaznit z preteklostjo in se imet za enakovrednega, če mi manjka tako ključen del življenja (mladostna leta), skozi katerega človek postane odrasel (in za normalen razvoj, je to možno samo v letih, ki so namenjena za to). Če pa pozno dozoriš pa pač nisi enak ostalim, kakorkoli se zadeve obračajo. Enako kot, če pride nek posiljevalec iz zapora in sedaj začne živet tako da nonstop pomaga drugim ljudem in dela samo dobro naprej, zaznamovan je za vedno in nikoli ne bo enakovreden ostalim ljudem. Potrebno je sprejet dejstva in si priznati, da si naredil hude napake in bit s tem označen in se na nek način tako kaznovat.
Glede tega zakaj sem nesamozavesten pa mi je čisto vse jasno, vse podrobnosti. Se spomnim vseh dogodkov iz OŠ in SŠ, ki so verjetno za marsikoga nič takega, mene pa so zaznamovali pač za vedno, ker sem šibka osebnost v tem smislu, kaj drugi mislijo o meni.
Glede psihoterapije je pač tako, da dejstva so dejstva. In ne more tebe psihoterapevt prepričat (govorim hipotetično) da začni sedaj meso jest, če si trdna vegetarijanka ali veganka. Enako te ne more, da začni verjet, da si enakovredna ostalim ljudem, ki imajo toliko več izkušenj od tebe in da se ti lahko kosaš z njimi. Verjamem, da psihoterapija mnogim pomaga pri vseh različnih stvareh, ampak pri tej moji zadevi se gre pač za stvari, ki se jih ne da spremeniti in imaš samo 2 opciji. Ali se sprijazniš (kar se ne bom mogel), ali pa začneš sam sebi lagat, da si res enak ostalim.
Ravno za to se mi zdi situacija brezizhodna, ker tudi če bi sedaj začel redno seksat in vse počet o čemer fantaziram, se ne bom mogel nikoli sprijaznit z preteklostjo in se imet za enakovrednega, če mi manjka tako ključen del življenja (mladostna leta), skozi katerega človek postane odrasel (in za normalen razvoj, je to možno samo v letih, ki so namenjena za to). Če pa pozno dozoriš pa pač nisi enak ostalim, kakorkoli se zadeve obračajo. Enako kot, če pride nek posiljevalec iz zapora in sedaj začne živet tako da nonstop pomaga drugim ljudem in dela samo dobro naprej, zaznamovan je za vedno in nikoli ne bo enakovreden ostalim ljudem. Potrebno je sprejet dejstva in si priznati, da si naredil hude napake in bit s tem označen in se na nek način tako kaznovat.
Glede tega zakaj sem nesamozavesten pa mi je čisto vse jasno, vse podrobnosti. Se spomnim vseh dogodkov iz OŠ in SŠ, ki so verjetno za marsikoga nič takega, mene pa so zaznamovali pač za vedno, ker sem šibka osebnost v tem smislu, kaj drugi mislijo o meni.
Tako mlad pa tako poln znanja o življenju. Mislim, da ti še veliko stvari ni jasnih. Na takšno filozofiranje je težko kaj pripomniti, sploh če je filozof tako prepričan v svoje misli in ukalupljen v svoje početje. Najhujše je, kadar je človek nezadovoljen s svojim življenjem, tega pa ne zna (ne zmore/noče spremeniti). Svetujem ti, da prenehaš razmišljati o ženskah, da začneš redno športati in se spraviš k sebi. Garantiram ti, da uspeh ne bo izostal. Poznam veliko ljudi, ki so bili takšni in drugačni, pa so spremenili svoje navade, poglede, in zdaj živijo zavidanja vredno življenje. Nič, čisto nič še ni prepozno. Seks je le eden od detajlov. Tudi tega se naveličaš oz. ti postane rutina in hočeš še kaj več. Sploh pa razno menjavanje partnerjev, iskanje seksa po zabavah ipd. pusti za sabo bolj kot ne praznino. Spravi se k sebi, dvigni si samozavest, da se ne boš počutil podrejenega v odnosu do žensk in hitro bo prišla mimo tudi tvoja bodoča draga. 
-
DonCarleone
- Komunikatorka
- Prispevkov: 294
- Pridružen: 18. Jan. 2012 21:23
Mogoče je za moj problem krivo to, da nekje od 10-11 leta redno gledam porno filme in se skoraj vsak dan večkrat samozadovoljujem (da se 1 dan ne, je res zelo zelo redko).
Ja? Če je to kakšno merilo čega, potem smo več ali manj vsi fantje obsedeni s spolnostjo. Vsi gledamo pornjake in vsi si ga mečemo, get it.
To, pa če še nisi poknil do zdaj pa še nikakršno merilo, da si grd, nesposoben, asocijalen. Si pač bolj sramežljiv tip človeka, takšnih je malo morje (tudi jaz sem bil nekoč, pa sem se te treme hvala bogu tudi rešil).
In ja naj ti ne bodo merilo zgodbice nekih egotriperjev, ki so že seksali pri 15 letih, predvsem pa o nekih napihnjenih zgodbicah o številu njihovih žensk, ker so večinoma lari-fari zgodbice.
Sicer pa poslušaj nasvet od pohorca.
^^ Sej vem, da na splošno ni nič takega, samo nisem vedela, da že kot otroci, ki so se ravno dobro naučili poštevanko, to gledate 
Mislim, kako pa lahko otrok sploh razume dobro, za kaj gre in zakaj bi mu bilo to všeč 
Saj še ene obnove knjigice za bralno značko nekateri takrat ne znajo spacat Ok, to že, da je priporočljivo, da je otroku jasno, kako je prišel na svet itd., samo da bi pa vsak dan gledal porniče... Sej ne rečem, da mu je ravno to pustilo posledice v dojemanju spolnosti, samo čudno se mi pa zdi. 
Mislim, kako pa lahko otrok sploh razume dobro, za kaj gre in zakaj bi mu bilo to všeč Saj še ene obnove knjigice za bralno značko nekateri takrat ne znajo spacat Ok, to že, da je priporočljivo, da je otroku jasno, kako je prišel na svet itd., samo da bi pa vsak dan gledal porniče... Sej ne rečem, da mu je ravno to pustilo posledice v dojemanju spolnosti, samo čudno se mi pa zdi. 
Situacija je vedno bolj kritična...
Vedno bolj razmišljam tudi o samomoru, ker ne zdržim več. Vsak dan je muka. Imel sem že hude zobobole, ampak tisto je užitek proti tem napadom panike in tesnobe ob razmišljanju o razvratu vsak dan
Z športom sem poskusil pred leti in ni rešilo nič. Tisto uro je ok, ko tečeš ali karkoli, ampak potem je spet isto. Vse kar ni povezano z seksom se mi zdi nesmiselno. Tudi poslušanje glasbe, gledanje filma ali celo jest kosilo se mi zdi odvračanje pozornosti od glavne stvari in enak nesmisel kot da bi se drogiral ali napil vsak dan. Razmišljam celo o takšnih nebulozah, da je za mene nekdo, ki je sposoben razvrata naredil v življenju več kot nekdo, ki postane doktor. Razmišljam o tem kako natakarjem dajejo ženske telefonske številke, kako glasbeniki po koncertih dobivajo seks, kako ljudje seksajo po wcjih na zabavah, kako se varajo, včeraj gledal film kjer se moški kar tako poljubi z natakarico in dobi oralo, kako so ljudje sposobni stvari, ki jih jaz nikoli ne bom...danes so tega sposobni že pri 12 in nek 12 letnik je bolj razvit od mene pri 24. Tako pač nikoli ne moreš bit enakovreden sovrstnikom. Danes za dobro jutro je bila tale zgodba: http://www.rtvslo.si/svet/na-hrvaskem-k ... ika/299340
Ja Doncarleone, vsi to delajo, ampak ne tako hitro in v takem obsegu. Vsaj takrat ni bilo tako. Sicer pa res verjetno to nima veze, ampak pač to, kako te vzgojijo starši. Ali v samozavestno, močno osebo z vzpodbujanjem v otroštvu, ali pa ne. In tudi ne verjamem da obstaja depresija, ampak samo šibki in močni ljudje. Če si preslaboten te vsake stvari prizadanejo in večina takih bo vedno nesposobnih v življenju.
Vedno bolj razmišljam tudi o samomoru, ker ne zdržim več. Vsak dan je muka. Imel sem že hude zobobole, ampak tisto je užitek proti tem napadom panike in tesnobe ob razmišljanju o razvratu vsak dan
Z športom sem poskusil pred leti in ni rešilo nič. Tisto uro je ok, ko tečeš ali karkoli, ampak potem je spet isto. Vse kar ni povezano z seksom se mi zdi nesmiselno. Tudi poslušanje glasbe, gledanje filma ali celo jest kosilo se mi zdi odvračanje pozornosti od glavne stvari in enak nesmisel kot da bi se drogiral ali napil vsak dan. Razmišljam celo o takšnih nebulozah, da je za mene nekdo, ki je sposoben razvrata naredil v življenju več kot nekdo, ki postane doktor. Razmišljam o tem kako natakarjem dajejo ženske telefonske številke, kako glasbeniki po koncertih dobivajo seks, kako ljudje seksajo po wcjih na zabavah, kako se varajo, včeraj gledal film kjer se moški kar tako poljubi z natakarico in dobi oralo, kako so ljudje sposobni stvari, ki jih jaz nikoli ne bom...danes so tega sposobni že pri 12 in nek 12 letnik je bolj razvit od mene pri 24. Tako pač nikoli ne moreš bit enakovreden sovrstnikom. Danes za dobro jutro je bila tale zgodba: http://www.rtvslo.si/svet/na-hrvaskem-k ... ika/299340
Ja Doncarleone, vsi to delajo, ampak ne tako hitro in v takem obsegu. Vsaj takrat ni bilo tako. Sicer pa res verjetno to nima veze, ampak pač to, kako te vzgojijo starši. Ali v samozavestno, močno osebo z vzpodbujanjem v otroštvu, ali pa ne. In tudi ne verjamem da obstaja depresija, ampak samo šibki in močni ljudje. Če si preslaboten te vsake stvari prizadanejo in večina takih bo vedno nesposobnih v življenju.
Pojdi k zdravniku, povej mu za svoje težave in dobil boš kakšen blag antidepresiv. Vsekakor, pa čeprav imaš svoje nezrele poglede na to, ti priporočam psihoterapijo.
Take zadeve lahko vodijo v resne obsesije in psihoze. Naredi nekaj, preden bo prepozno. (In ne, štrik ni rešitev, tvoja situacija pa ni nerešljiva!)
Držim pesti, da se odločiš in narediš nekaj v smeri zdravljenja, v kolikor gre stvar tako daleč da negativno vpliva na kvaliteto tvojega življenja ter imaš celo samomorilne misli.
Take zadeve lahko vodijo v resne obsesije in psihoze. Naredi nekaj, preden bo prepozno. (In ne, štrik ni rešitev, tvoja situacija pa ni nerešljiva!)
Držim pesti, da se odločiš in narediš nekaj v smeri zdravljenja, v kolikor gre stvar tako daleč da negativno vpliva na kvaliteto tvojega življenja ter imaš celo samomorilne misli.
-
..Evelyn..
- Cosmopsiho
- Prispevkov: 4757
- Pridružen: 04. Apr. 2008 18:32
jurre napisal/-a:Eh, te opcije odpadejo, ker ne reši nič. Dejstva ostajajo dejstva...
Mater, si trd! Ljudje imajo shizofrenije, psihoze, nevroze, borderline motnje, odvisnosti, biplolarne motnje, anksiozne motnje, panične napade in hude oblike depresije. In se jim pomaga in živijo bolj ali manj normalno življenje.
Ampak ne ... tebi, ki še nisi seksal in iz tega počasi razvijaš obsesijo ... tebi se pa ne da pomagat.
Potem se pač ubij, tvoja izbira. Samo pazi, da to narediš dovolj možato in boš res car ...
