Zakaj so eni močnejši od drugih?

pirodoksin

slovenc79 napisal/-a:IQ ni intiligenca?

potem tudi kilogrami niso masa? in metri ne dolžina?

IQ je koeficient inteligentnosti iz katerega zgolj sklepamo na inteligentnost. tudi pri fizikalnih merah zgolj sklepamo, torej iz metra sklepamo na dolžino, vendar je tukaj zanesljivost zelo velika, pri psihologiji pa je tu veliko problemov.

@Akvamarin: ja to mnenje bi bilo čisto ok, če bi obstajal samo en test inteligentnosti in samo en test kognitivnih sposobnosti. pa ne, ampak jih je milijon in vsi imajo uporabno vrednost za kaj drugega. nobeden ni popoln, vsi široko uporabljani pa so nekaj vredni. obstaja tudi teorija uspešne inteligentnosti od sternberga (tudi je povezana z njegovo triarhično teorijo inteligentnosti), ki upošteva ravno te kritike in obstajajo mere, ki so nastale na podlagi te teorije.
http://en.wikipedia.org/wiki/Triarchic_ ... telligence
ta teorija ma pa tudi svoje kritike. bistvo pač je, da imajo testi inteligentnosti napovedno vrednost, to pomeni, da je možno na podlagi rezultatov na testu z določeno zanesljivostjo napovedati npr. akademski uspeh, uspeh v službi, hitrost učenja itd. in to so dejanski življenjski izidi, ne neke laboratorijske meritve. to kritiko bi potemtakem lahko uporabli tudi v medicini, to je isto kot če bi rekel, da merjenje holesterola ni uporabno. ??? itak da je, ni popolno, na podlagi tega ni mogoče popolnoma napovedati kardiovaskularnih dogodkov ali kaj podobnega, ampak ima določeno zanesljivost in uporabno vrednost za napoved nekih dejanskih življenjskih dogodkov - ima povezavo z realnim življenjem.
npr. samo za povezavo IQ z zdravjem je tu cela vrsta povezav: http://en.wikipedia.org/wiki/Cognitive_epidemiology
obstaja pa še miljon drugih.
in spet: ja, obstajajo tudi drugi testi, ki pa ne nadomeščajo iq-testov, ampak merijo druga področja (tudi ta iz stanovicheve kritike, torej racionalno mišljenje, sklepanje, odločanje itd.) in prav tako napovedujejo omenjene življenjske dogodke oz. izide. pri diagnostiki je potrebno uporabljati oboje, testi se dopolnjujejo, ne izključujejo.

recimo kritike, da testi inteligentnosti ne merijo osebnosti in emocionalnih sposobnosti so pa čist zgrešene, ker to niti ni njihov namen. merijo kar merijo, imajo napovedno moč za kar določene življenjske izide, ta druga področja pa pač merijo drugi testi - tem drugim sposobnostim ne moremo reč inteligentost, vsaj ne v enakem smislu.

slovenc79

pirodoksin napisal/-a:IQ je koeficient inteligentnosti iz katerega zgolj sklepamo na inteligentnost. tudi pri fizikalnih merah zgolj sklepamo, torej iz metra sklepamo na dolžino, vendar je tukaj zanesljivost zelo velika, pri psihologiji pa je tu veliko problemov.

no, to je jasno saj je človeški um bolj zapleten. ampak, v osnovi pa naj bi se s tem merilo intiligenco, ne?

to mislim. ubistvu IQ je izmerljiv, ampak še ni dost zanesljive metode merjenja..

Akvamarin

pirodoksin napisal/-a:Recimo kritike, da testi inteligentnosti ne merijo osebnosti in emocionalnih sposobnosti so pa čist zgrešene, ker to niti ni njihov namen. merijo kar merijo, imajo napovedno moč za kar določene življenjske izide, ta druga področja pa pač merijo drugi testi - tem drugim sposobnostim ne moremo reč inteligentost, vsaj ne v enakem smislu.

Je bolj misljeno, da je pomanjklivo, ker se ne upostevajo emocije in osebnosti pri stevilcnem ovrednotenju rezultatov inteligentnosti.

Ali en ucenec resi testa iz matematike enako hitro in pravilno ce trpi za mocno depresijo ali ne?

slovenc79

good point

pirodoksin

@slovenc79: ja vprašanje, do koliko bolj zanesljivih metod sploh lahko pridemo

inteligentnost je navsezadnje konstrukt, in je njena definicija odvisna od teorije, te pa se spreminjajo. ne vem, če si morda naravoslovec, ali pa kdo drug, mate drugačen pogled na to.

@akvamarin: ja seveda, da ti dejavniki tudi vplivajo na testni rezultat. in to naj bi se upoštevalo. recimo pri kliničnopsihološki diagnostiki se večinoma uporablja individualne teste, kjer se opazuje tudi vedenje osebe in se opravi še druge teste, tako da dobimo neko celovito sliko. pa tudi v priročnikih za uporabo testov so opisane povezave recimo s testno anksioznostjo (tisti, ki imajo višje izraženo testno anksioznost so slabši na testih inteligentnosti in to je treba upoštevati pri interpretaciji). pač ta številka, ki jo dobimo ven, sama po sebi nič ne pomeni, pomembno jo je gledati v kontekstu, v primerjavi z drugimi itd. recimo ravno to se vidi pri teh testih: če ima slab rezultat samo pri eni lestvici (torej nekateri iq-testi imajo več lestvic za različne sposobnosti, torej dobimo na koncu ven več številk, ne zgolj ene), pri drugih pa je ok in recimo, da ima slab rezultat samo pri bralnih sposobnostih, potem gre tu recimo lahko za disleksijo. to pa se potem preverja še z drugimi testi. ali pa, če se ugotovi, da je visoko testno anksiozen, se upošteva neke druge mere (ne nujno teste), ki dajejo boljše informacije o njegovih dejanskih sposobnostih.
ta problem, ki ga izpostavljaš je večji pri skupinskih testih, npr. to, kar se ponavadi dela v šoli - pač ni časa, da bi pri vsakem otroku izvajali 2-3 urni test + teste osebnosti itd., ki bi dali neko celovito sliko in se zato pač daje skupinske teste. saj to je tudi problem recimo pri štipendijah - ravno zaradi tega iq-testi niso edini kriterij za štipendijo (oz. naj ne bi bili, ne vem, kako je sedaj s tem); uporabljali naj bi se tudi dosežki na drugih področjih, testi ustvarjalnosti itd.

*Abby**

slovenc79 napisal/-a:intiligenco

Ja tole pa ne bo ravno prav, a ne de ne? Poskusi z drugim drugim samoglasnikom.

slovenc79

inteligenca no

ne moreš spat brez da bi mi nek zatežila, a ne de ne?

sirova štručka

pirodoksin

v bistvu je inteligenTNOST jajcarji

sirova štručka

pirodoksin

SSKJ ni slovar strokovnih terminov. isto je v SSKJ-ju enaka razlaga za nacijo in narod, čeprav se pomenov obeh terminov v sociologiji razlikuje.

*daisy*

Mislim da je naslov teme "Zakaj so eni močnejši od drugih" ne pa o pravilnem zapisu besed :razz:

No,da ne bom še jaz offtopic, menim da je vse odvisno od vzgoje in otroštva, nekdo ki so ga v otroštvu zaničevali, zmerjali itd., najbrž ne bo kaj preveč samozavesten v odrasli dobi in zato tudi težje prenese nek problem,medtem ko pa bi nek samozavesten posameznik na isti problem gledal veliko bolj optimistično in ga uspešno premagal.

pirodoksin

tvoje mnenje je slabo, obstajajo namreč dokazi, da vpliva tudi genetika in okolje v širšem smislu (torej ne zgolj vzgoja, ampak tudi biološki dejavniki, prenatalno okolje, širše družbeno okolje) in da otroštvo ne determinira popolnoma odraslosti.

*daisy*

Nihče ni rekel,da je moje mnenje dobro. Povedala sem pač kar mislim, verjamem pa da lahko nekdo ki se s tem ukvarja, poda veliko boljše mnenje

carrie_

V dodatni razmislek:

Zakaj je nekdo močnejši v krizni situaciji, se pobere in gre preko nje, medtem ko se nekdo drug zlomi?

Zakaj nekdo vidi v problemu izziv, ki ga želi osvojiti, nekdo drug pa nevarnost, od katere želi zbežati?

Zakaj nekdo, ki ima v sebi talent ali nadpovprečne sposobnosti, iz tega nekaj ustvari, nekdo drug pa to zavrže?

Zakaj nekdo potrebuje zunanjo motivacijo ali celo prisilo, da nekaj naredi, nekdo drug ima v sebi notranjo motivacijo in so mu lastni cilji dovolj velika nagrada, da ustvarja?

Je vse v življenju le stvar zavestne odločitve?

Zanimivo mi je bilo prebrati o kognitivni epidemiologiji (hvala pirodoksin), ki navaja, da ljudje z višjim IQjem živijo dlje, bolj zdravo, premostijo travme hitreje in so manj depresivni, vendar z večjim incidentom kompulzivnih dejanj. Spomnila sem se na genija Nikola Tesla, ki je živel izredno ustvarjalno življenje polno čudovitih izumov, a trpel za močno kompulzivno obsedenostjo , npr bil je obseden s številom 3, recimo preden je vstopil v kakšno stavbo je vedno šel 3x okoli nje iz popolnoma iracionalnega razloga. Kako to, da ni samemu sebi racionalno rekel "nehaj biti obseden s številom 3" ?

Kar se tiče umetnikov, ki so - nekateri med njimi - kreativnost črpali (ali pa je ta vsaj sovpadala) z njihovimi dejanji hude izrabe drog in sočasne depresije, recimo Curt Cobain, Amy Winehouse, Jim Morrison, Janis Joplin in mnogi drugi - lahko rečemo, da so imeli izjemne glasbene talente , torej vsaj visoko glasbeno inteligenco, a iz primeža depresij in odvisnosti niso mogli splavati - nekateri so jih celo izrabljali za umetniško ustvarjanje - izrabljali droge kot LSD, in živeli po principu "depression breeds creation".

Kar želim povedati je, da pri zgornjih vprašanjih odgovori niso tako črno-beli in so mnogo bolj kompleksni. Strinjala bi se, da so bolj inteligentni ljudje na boljšem v tem oziru, da bolje opazujejo stvari in svet okoli sebe, kar pomeni, da imajo na voljo več informacij, si jih hitreje in več zapomnijo iz okolja, tudi bolj logično sklepajo v smislu vzročne posledičnosti in se na tak način hitreje učijo v življenju (kot tudi v šoli) - vendar to ne pomeni , da v eni točki življenja ta njihova lastnost ne postane problem ravno zato, ker se zavedajo tega, da se bolj zavedajo sveta okoli sebe. Ali kot pravi angleški pregovor "Ignorance is bliss" - morda se je včasih bolje ne zavedati določenih stvari okoli sebe in živeti kot "pujs v blatu". Če se enkrat začnemo zavedati, da je v tej "deželi nekaj gnilega" (po Hamletu "Something is rotten in the state of Denmark") - ali nas bo to potrlo ali bomo nekje v sebi našli novo moč, ki bo izvirala iz nas samih?

Še nasvet: Morda lahko ponavljamo napake iz lastnega nezavedanja problema (v tem primeru so nasveti drugih lahko zlati) ali pa jih ponavljamo kljub lastnemu zavedanju problema, in v tem slednjem primeru noben (četudi dobronameren) nasvet zunanjega opazovalca ponavadi ne more pomagati. Lahko pa pomaga prijatelj, ki zna enostavno poslušati in stati ob strani, kot pravi prijatelji to počno. Iz pozicije prijatelja pomaga tudi deljenje lastnih podobnih problemov in rešitev, ki so sledile in lahko drugega navdahnejo po načelu dobrega vzora. Vsekakor pa ne pomaga "pridiganje" ali vspodbujanje krivde, celo umik. Lp