Abby,
potem je to psihičen problem, ima pač neke zadržke, ovire, ki pa jih žal še ne more delit z mano?
Sicer pa ja, poznava se že okoli 7 let, preko skupnih prijateljev, meni je bil v redu fant že na začetku, resen, sposoben, deloven, prijazen, na sploh taka oseba, ki sem si jo in si jo še vedno želim v svojem življenju. Lani je pri meni prišel ''preboj'' in sprva nisem naredila nič, družila sva se čedalje več, potovala, kino, večerje... ampak nič ni bilo več, kot prijateljsko. Letos sva šla za 1 teden skupaj v Grčijo, kjer sva se nekako odločila, da bi poizkusila z zvezo, tudi on je bil za, nisem ga rabila prepričevat
jst si enostavno njega želim v svojem življenju, nočem drugega fanta, ker mi je on dal to kar sem do zdaj rabila, in sicer samozavest, pozitivno energijo, spodbuja me pri študiju, ker imam še par obveznosti na faksu, v glavnem vse štima, težko bi mi bilo vse zavreči, ker mi enostavno daje preveč. Pa ne v materialnem smislu, ampak vsesplošno moje življenje je boljše zaradi njega. Je vse, kar si želim od partnerja, edino spolnost še manjka. On mi je rekel že julija, da je vedel, da čutim nekaj več do njega, ampak da ni reagiral, ker pač še ni bil pripravljen. Sicer pa ni bilo nikoli z njegove strani do zdej karkoli več, kot prijateljstvo v vseh teh 7 letih... Zdej mi reče, da me ima rad, da bo to z nama trajalo, ampak to najbrž vsi rečejo
No saj vem, da nisi bil, ker nas je zgolj nekje od 5-8 pa še to samo ženske, ampak smo ravno o tem govoril 
