naughtgelic napisal/-a:* se ne morem sprijazniti z dejstvom, da si je uzeu ziuljenje zaradi punce..
verjetno ni bilo samo to, ampak kombinacija večih stvari. Vem da ni tolažba, ampak ljudje smo rojeni, zato da enkrat umremo in je bistvo da med enim in drugim doživiš največ kar lahko...
Moje sožalje,ampak življenje gre naprej in ne razmišljaj preveč o tem. Ljudje so umirali tudi zaradi bolj neumnih stvari kot je ljubezen...
Priznam da:
* sem vsak dan bolj fascinirana nad moškim svetom. Vsak dan znova me presenti, kako so moški hitro pripravljeni skočiti čez plot ali pa hodijo zelo na robu in je samo vprašanje časa kdaj ga bodo prestopili.
Prejšnji teden spoznam tipa, ful hud... Flirtava na veliko in mi da jasno vedeti, da če rabim še kaj več od njega, da naj samo javim. In mi znanka pove da ima doma punco in dvomesečno dojenčico...
Isto moj bivši lover, ki mi je včasih zatrjeval da ko bo v resni zvezi, da je zanj konec skakanja okrog. Sedaj naj bi bil ultra srečen z eno bejbo, po FB si pišeta takšne, da bi dobila sladkorno, vselila sta se skupaj, zadnjič pa mi v pogovoru navrže, da bi lahko imela spet kdaj kakšno skupno 'vadbo'. Sem mislila da se šali, ampak ne, je že kar določil termin.
Saj iskreno že prvič nisem verjela,ko je to rekel, ampak mi je res malo smešno. Aja pa zraven ta zgodbica, da on pa ne vara, ampak mu je z mano res ful fajn... Kot da ne bi vedel, da tako naivna pa spet nisem oz. sem samo če želim biti.
.
In spet poslušam tist njegov simpatičen irski naglas. Kak zna bit življenje včasih nesramno... Ampak ok, res ne živi v sosednji ulici, vseeno pa ne tako daleč. Še z letalom mi ni treba do njega, torej niti ni taka razdalja. Samo vseeno ni fer, da spoznaš človeka, s katerim se res ujameš, si pripravljen celo spustiti svoj obrambni zid, ampak kaj, ko živi predaleč stran
No, sam jaz ne bom odnehala tako hitro in se (še enkart) kasneje tolkla po glavi, kaj bi bilo, če... Ker zdaj delam stvari drugače, kot sem jih prej
