Labela123 napisal/-a:a pol so vse punce,ki spijo pri fantih v kurbnhausu?Jaz sem z njegovimi starsi v zelo dobrem odnosu,kot sem napisala že 2x!In ne grem tja samo fu***,ker sem vedno,ko pridem sem najprej 1 uro z starsi.. Potrebovala sem nasvet,dobila pa čisto napačne predstave. in se ne sikiram za nekatere komentarje,ker vem kaj je res in da ni tako,kot nekatere pišete.Jaz preživim z njimi več časa kot doma,s tem da grem samo spat sem mislila, da ne delam drugih stroškov,kot nekatere ki dobesedno živijo na tuj račun in ne devajo nič denarja.
Takole je... Kakor koli večina res ni napisala, da te razume in podpira. Torej ali je z večino nekaj narobe ali pa si ti zgolj zatiskaš oči pred resnico ; slišiš le tisto, kar želiš slišati.
Najverjetneje si mislila, da se bo večina obrnila proti mami tega fanta in iz tebe naredila žrtev. Ampak ni tako, ti nisi žrtev in odločitev mame je na nek način popolnoma pravilna.
Vidva bi se pa že v samem štratu lahko dogovorila ali bosta pri njemu stanovala, pri tebi ali pa šla zase. Kakor koli, spanje pri fantu tu pa tam, zakaj ne, non stop 2 leti pač ne gre. Lahko bi šla še k vam domov malo " cvetet".
Vsaka družina ima svoja načela, navade in sedaj je tašča tista, zaradi katere si užaljena. Ah pa daj nehaj no. Napaka je tudi v tebi, sedaj z raznoraznimi izgovori pač ne boš rešila nič.
Občutka slabe vesti ti ne bom dajala, ker ti ga nimam pravice. Po drugi strani pa se nehaj smilit sama sebi, sprejmi odgovornost s fantom vred in predvsem naj te ne briga kako imajo to drugi narejeno, glej nase in na fanta, kaj te brigajo kolegice, ki so pri fantih skos in ne dajejo nič zraven. Pač tako paše tisti družini in fantu, staršem tvojega fanta pač ne. Ali je tako težko razumeti, da smo ljudje različni in imamo drugačne navade, načela? Sprejmi jih, čimprej in lažje ti bo.
Počkaja, da se s fantom skupaj vselita in teh problemov ne bo, bodo pa drugi, vedno je tako, da s problemi se je treba soočiti in jih rešiti kakor se najbolje da. Smiljenje samemu sebi in jokcanje pa ne pomaga, verjemi!
Vso srečo vama želim, kljub vsemu tudi sebe vprašaj, če so bila tvoja dejanja vsa opravičena?
Še vedno lahko povemo, kar smo zamolčali, ne moremo pa več zamolčati, kar smo povedali.