
Kot mulcu se mi je ratalo vsako poletje na morju sveže zaljubiti. Bil je to čas brez interneta in mobitelov, zato je bilo malce težje vzdrževati stike na daljavo, kot danes, pa vseeno..Vedno je bilo ful močno, ful intenzivno, solze ob slovesu...potem pa sem pozabil nanjo že čez par mesecev. In če sem jo slučajno videl naslednje leto spet na morju, se stara čustva sploh niso prebudila, je bila kakšna druga aktualna.
Te stvari sem takrat doživljal precej boleče..sploh če je bila kakšna Nemka, Nizozemka ali še dlje..joj kako sem jokal, ko je šla z morja, ali sem pa jaz šel...
Tudi svojo prejšnjo punco sem spoznal na morju...nekako sva potem uspela poletno romanco pretvoriti v nekajletno zvezo...
Ko se danes spomnim nazaj...svojih najstniških poletnih romanc..to so tako lepi, a hkrati tako boleče-grenki spomini..da se raje ne spominjam sploh...
Kako je danes? 20-letnik in 20-letnica se spoznata na morju..on je iz Kranja, rečmo, ona iz Maribora..se po morskem slovesu doma dodata na facebook, obdržita stike, postaneta srečen parček?...Ali je usoda poletnih romanc enaka, kot v mojih časih, vsem možnostim navkljub..