Priznam,da:
-še štirje izpiti in adijoo faks

,
-mi je njegov pes že bil, zdaj pa mi je še bolj vedno večja faca

,
-me skrbi, kako se bo razvijal najin odnos. Včasih je sitna, včasih tečna za brezveze, kot veter pihne. Samo upam, da bo počasi ok,ker enostavno mora biti,
-medtem se sprašujem, kako dolgo je še ne bom videla. Že zdaj je pol leta. Več kot razmišljam, bolj se mi zdi nefer, pogrešam jo. In več kot razmišljam, bolj me to žalosti, zato to potisnem nekam nazaj...,
- si nisem mislila, da se bom s kom kdaj tako ujela

sicer mi je jasno že nekaj časa, ampak se samo sproti potrjuje,
-sem vesela, da se giba, ker se lahko vključim zraven. Od zabavnih sprehodov s psom (marjetice so na nemcu popolnoma ql) v in ob potoku, do zame strmih bregov, kjer se tresem ob prvi skali, ki jo moram "preplezati" (v narekovajih zato,ker ni ravno severna stena, niti ne plezaš zares),
-kot kaže, grem s kolegico na red summer party, na katerega si reees želim iti. Držim pesti sama zase, da bova šli, se naplesali itd,
-grem jutri z mami gobarit. Ob sedmih.Popolnoma nečloveški uri. Kar zame pomeni, da bom pol časa zalimana, preostali del pa bom gledala okrog, prcala listje, ker gob nikoli ne najdem, razen če padem preko nje in še ta je po možnosti neužitna. Bosta pa vsaj moja psa konkretno sprehojena, čeprav bom tamalega mogla nositi tričetrt poti,
-sem ugotovila, da ne moreš kar zaspati, če spiješ f-in tri energijske čez večer. Zanimiva ugotovitev,
-sem ne vem kje izgubila čopiče.Ravno zdaj, ko me je prijelo. Ampak ja, svinčniki in flomastri so zadostovali, da sem potešila svojo risarsko mrzlico (slikarska pa še pride). Dobro bi bilo tudi, da neham metati svoje skice v smeti.In tudi to, da bi se počasi spokala z neta. Ampak ja, kdo še spi ob pol enih zjutraj?
The world is as you are.