Slovenski izobraževalni sistem

[floribunda]

ker v vseh možnih temah zmeraj znova zaidemo v slovenski izobraževalni sistem, v sklopu politika odpiram novo temo, kjer bomo lahko o tem debatirali in kamor se bodo selili nadaljni offtopici v zvezi s tem.

Ma to s šolstvo mi zagotovo lahko kako uredili, če bi imeli voljo in ne bi samo megle prodajali. Tudi tisti NAKVIS, ki naj bi preverjal, kvaliteto programov in na ta način prispeval k ukinitvi nekvalitetnih študijev, ne deluje kot bi moral. Dobivajo bajne plače od države za prekladanje papirjev, ki jih noben ne gleda, samo zato da zadostijo evropskih željam.

Drugače pa se strinjam s floribundo, da pač ne moreš ljudi, ki niso sposobni za neko naravoslovje pritišat gor, to bi potem zapadli v drugo skrajnost. Ker pa je študentov v Sloveniji itak preveč (v primerjavi s tujino), bi mogli enostavno samo zmanjšat število mest/ukint programe, ki jih ne rabmo. Ali pa bi pač razpisali program samo na vsake 4 leta. Začet bi mogl pa tko al tko že pr srednji šoli. Gimanzije bi mogle bit to, kar so bile včasih, torej da se nanjo res vpiše nekdo, ki ji zanjo sposoben, ne pa da zaradi kupa gimnazijskih mest, gor pride praktično vsak, potem se pa le ti vpišejo na brezvezne faxe (po možnosti). Na ta način pada kvaliteta v gimnazijah in na faxih. Sicer pa sredne šole niso samo poklicne (lesarka, mehanik), ampak tud strokovne (farmacija, kemija, zdravstvena,računalniška), tko da ne razumem najbolje odpora proti njim. Gim so pač vsaj v mojem času bile in, bil si tako KUL, če si se vpisal nanjo, to je pa tut vse. Če bi mela js kj pameti pr tistih letih, bi se vpisala na srednjo, pa šla potem naprej na fax, vsaj nekaj prakse bi mela.

Tisto o tem, da je napaka, če bi povečali št. otrok/na razred se mi pa zdi (laično), popolna neumnost. Ko sem bla js v O.Š. nas je blo tudi 32 v razredu, pa se mi je zdelo čist vredu. Zadnjič sem poslušala ravnatelja Dušana Merca, ki je prav takšnega mnenja.

Kaj pa pol menite o spremembi v zvezi s porodniškim dopustom? Js sm absoultno za. Če bi mene kdo vprašal, je pol leta porodniške čist dost, pol pa v službo, ampak itak je mal drgač zamišljeno. V Švici npr. je porodniški dopust plačan 100% samo 3 mesece, tako si je tudi naša vlada zamislila. Otroka itak ponavad dojiš max pol leta, ne pa da se potem klatijo mamice eno leto z vozički okol, namesto da bi že delale. Pa da ne bo potem kdo začel s pomenom tega, da je mati eno leto skupaj z otrokom, da vzpostavi posebno vez itd... to je pač moje mnenje.

lahko maš tudi 50 otrok v razredu, ampak z vsakim frocom več, kvaliteta pada. predvsem je to problematično vo osnovnih šolah, kasneje pomojem niti ne toliko. Znano je, da se v manjših razredih lažje uči, učitelji lahko otrokom posvetijo več časa in jih lažje individualno obravnavajo. Kar je prav. Spet, posebno v osnovnih šolah, ko učitelj naj ne bi bil samo učitelj, ampak tudi pedagog. Ravnatelj Merc pa ni bil v razredu najbrž že dolgo dolgo.
To je pač dejstvo, poglej si mnenja kakih psihologov, pedagogov, socialnih delavce, ne pa politično opredeljenih ravnateljev.

Kar se tiče pa porodniške, js Slovenije ne bi ravno metala v isti koš s Švico. Sploh v nobenem primeru ne bi vlekla vzporednic s Švico ker smo ''so waaaay out of their league, that we're not even playing the same sport''.

V bistvu je res jedro problema našega celotnega izobraževalnega sistema v "nekvalitetnih" poklicnih šolah. Starši in tudi sami otroci nočejo končati na takšnih šolah zaradi njihovega slabega slovesa in gredo raje na gimnazije ter posledično na neuporabne družboslovne fakse.

Večina takšnih, ki konča potem z neuporabnimi družboslovnimi diplomami bi bili bistveno boljši mizarji, cvetličarke, itd.

Ma pomojem s poklicne šole, v primerjavi z gimnazijami, še relativno kul.

torej, kot je vsem znano je slovenski izobraževalni sistem bolj kot ne v p****.

mislim, da so eni glavnih problemov predvsem v:

- prevelikem vpisu na fakse, ker je faks kao edina izbira in ker je med starši popularno, da je treba froca na vsak način sforsirat, da prileze do fasa, ker si brez faksa kao nula.
- premalo pedagoške vzgoje v osnovnih in srednjih šolah. v končni fazi otroci tam preživijo večino svojega časa, učitelji pa nimajo nobene želej niti pravice do vzgoje.
- premajhna avtoriteta učiteljev. za vse so krivi učitelji. če pol razreda piše šus, niso krivi učenci, ki so povečini leni ko fuksle, ampak učitelj, ki je da nenormalno zahteven test in ga je treba najmanj odstavit.
- nezainteresiranost, predvsem študentov, za pridobivanje znanja. imamo miljon ljudi z diplomami, takozvanih intelektualcev pa le peščico. ljudem je težko prebrat kej, nardit kej kar ni ravno nujno, pač karkoli kar bi jim malo razširilo obzorja.

in e bi se dalo naštevat

[s0nckic4]

je daleč od bleščečega, ampak še vseeno na večini faksov zastonj dobiš solidno izobrazbo, sploh če ti je slovenija dovolj. ostalo je pa itak na osebi sami, koliko se angažira in dodatno izobražuje. faks je za osnovo.

[somebody]

faks je za osnovo.

se čedalje bolj strinjam s to trditvijo

[dayđremer]

-Omejiti vpis na gimnazije, ker jih pol pride noter s šenkanimi petkami. Pa potem nekako zvozijo in se na fax vpišejo ker nekam pač morajo it.
-Pa kdor gre v poklicno, nebi smel delati splošne mature.

[_patchouli_]

-Omejiti vpis na gimnazije, ker jih pol pride noter s šenkanimi petkami.

Ja a nebi bilo potem bolje omejiti šenkanje petk? Ker če zaradi tega omejiš vpis na gimnazije, bodo še vedno tja lahko prišli tisti s šenkanimi petkami. Petka je petka, pri vpisu se ne vidi, kakšna je bila

[dayđremer]

Uvesti bi morali sprejemne, ker tam se pa vidi kdo si je zaslužil tisto petko,štirko.
Šenkanja petk pa skoraj ne more nihče preprečit.
Tako bi omejili tudi vpis na faks.

[sxe]

Slovenski izobraževalni sistem ima cel kup nepravilnosti, za največjo pa se bo v prihodnje pokazala "bolonjska reforma", ki je še dodatno degradirala visokošolsko izobraževanje. Bolonjske diplome niso več niti garancija, da je nekdo, ki pride s faksa vsaj pismen.

Še večji problem je, da država preko študentov oziroma študentskega dela subvencionira del gospodarstva s ceneno delovno silo. V bistvu so študenti postala neka slovensko govoreča, intelektualna oblika sezonca. Plačani so po enakih urnih postavkah kot sezonci, živijo v podobnih luknjah kot sezonci, znebiti se jih da v 5-ih minutah enako kot sezonce, itd. To je nasploh ubijalsko za delavske pravice, ker so potem takšni že takoj fascinirani, ko pri prvi resni službi vidijo dodatek za malico in za prevoz na delo.

Največji problem našega izobraževalnega sistema pa je, da uničuje nadpovprečne, ki jih v vseh drugih državah forsirajo naprej, pri nas pa jih zabijejo. Imel sem sošolke, ki so bile res genialne, z vsemi tistimi priznanji iz državnih tekmovanj, ki bi jih v normalnem izobraževalnem sistemu forsirali kdo ve kam, pri nas pa potem končajo kot kakšne knjižničarke ali vzgojiteljice, ena od njih pa je celo natakarica.

[_patchouli_]

Tega predloga z sprejemnimi nisem nikoli razumela. Ok, mogoče za fakse, tako kot jih že imajo nekateri, ker iščejo določene dodatne kvalitete pri bodočih študentih, ki jih skupinsko preverjanje znanja na državni ravni ne zaobjema. Ampak drugače že imamo preverjanja znanja, ki so zasnovana tako, da bi naj bila objektivna in ne vem, zakaj potreba po še dodatnih na ravni posameznega faksa. Enemu se recimo reče matura Vsaj naj bi bila objektivna, če seveda odštejemo ustne ocene in seminarske, ki pa vemo, da se na enih šolah tud mal čez prste ocenjujejo.
Ampak na prehodu iz OŠ v SŠ se mi pa zdijo eksterci čist dost. Če to še vedno obstaja v kolikor toliko podobni obliki, kot smo jih imeli v osemletki (pojma nima, a še imajo to?).
Sicer se pa strinjam, zmanjšat vpis na gimnazije in spet povišat nivo zahtevanega znanja.

[dayđremer]

Ja, ker samo na ta način se lahko zmanjša vpis na faks. Ne pa sam vpis na faks ker potem polovica gimnazijcev lahko gre ceste pometat.

[..Evelyn..]

Če spustim debato o oš, učiteljih ipd..se meni zdaj osebno za študente zdi eden največjih problemov to, da nam grozijo šolnine na drugi stopnji študija.. Varčevalni ukrepi naj bi za 30% zmanjšali sredstva univerzam, kar pomeni, da bodo finance morali dobivati drugje-le kje.
In to morda že letos..S prvo stopnjo bolonjskega študija praktično noben ne naravoslovec, ne družboslovec ni nič, ni ne usposobljen za kaj konkretnega, ne po zakonu ne more marsičesa v zvezi s svojim poklicom opravljati, tako da če se bodo uvedle šolnine bo kar "luštna" selekcija nastala- študij za premožnejše. Jasno ob tem ni govora o štipendiranju ipd, ki navadno pride poleg, ko se država odloči za plačevanje študija, ni..

Bolonjski sistem + vladni varčevalni ukrepi = holy crap, we`re fucked.

[s0nckic4]

sem bila sprva proti boloncu, ampak mi je zdaj ok, ker skrajša čas študija. po 3 letih imaš diplomo in lahko greš ven na podiplomca. ne pa da se po starem sistemu vsaj 4 leta zajebavaš, kar itak nanese 5 takoj preden greš ven. pa potem še nekompatibilnost z vpisom na tuje fakse in zgubiš še eno leto.

pa kaj potem, če imamo izobražen kader. hb. tako mogoče pride kdo na faks, ki je na koncu kaj iz njega. itak potem trg naredi svoje. dosti je takih, ki so zablesteli šele na faksu, ko so dejansko začeli delat kar jih veseli. se bo pa vpis na faks že samodejno zmanjšal, ko se bo ukinilo študentsko delo. je pa res, da se generacije manjšajo in da je zato lažje prit na faks in da tja pride tudi folk, ki pred leti ne bi.

[..Evelyn..]

Sončkica malo preveč si optimistična s tem, da se da z našimi bolonjskimi diplomcami it kam ven izkušnje mnogih kažejo drugače, kompatibilnost niti pod razno še ni urejena. + Kaj pa tisti, ki si na podiplomca ne želijo iti ven, ampak želijo študirat tukaj in zdaj.

Drugače pa, glede teh omejitev na določene fakse ipd, ker je itak vsega preveč bla bla bla..Jaz sem dobila svojo porcijo informacij glede študija pri vpisu..Pedagogi, učitelji, svetovalni delavci-javni sektor, vsega preveč. Sociologi, družboslovci, humanisti, vsega preveč in sploh brezveze študirat. Vem, da me čaka borba s službo, ampak hej, to mi je všeč, to me zanima, goni me želja po znanju iz teh strok, rada bi se v tem udejstvovala...In sem bila pripravljena tvegat in bom bila pripravljena tvegat še naprej s svojim faksom. In mislim, da je to point vsakršnega učenja in izobraževanja, ne zgolj za delovno mesto, ampak tudi za lasten, osebni, duhovni razvoj...In na koncu bom lažje sprejela tudi zelo slabo delovno mesto z visoko izobrazbo (in še bom brala in se učila o tem), kakor, da bi že od začetka se silila v nekaj, kar mi ne paše, kar mi ne leži in mi življenjsko ne ustreza..
Po logiki nekaterih bi morali učence kar lepo zakolupit v prihodnost, ki morda niti približno ni takšna, kakršno bi si oni želeli.. In to ni prav. Zato raje prosta mesta v študiju in brezposelnost, kot zaposlenost v nečemu, kar te samo uničuje, kvaliteta opravljanja dela je slaba + kvaliteta življenja še bolj.

Ljudje pozabljajo na sočloveka, razmišljamo samo še o trgu, gospodarstvu, vse za našo čudovito državo, ljudje pa naj gnijejo navzven in navznoter..

[s0nckic4]

Jaz sem dobila svojo porcijo informacij glede študija pri vpisu..Pedagogi, učitelji, svetovalni delavci-javni sektor, vsega preveč. Sociologi, družboslovci, humanisti, vsega preveč in sploh brezveze študirat. Vem, da me čaka borba s službo, ampak hej, to mi je všeč, to me zanima, goni me želja po znanju iz teh strok, rada bi se v tem udejstvovala.

my thoughts exactly.

sem tudi sama iz že preveč nasičene stroke. AMPAK, se sama dodatno izobražujem, tako na strokovni kot jezikovni ravni. pa če moj faks vsako leto sproducira 1000 diplomantov, ma ni me strah konkurence. kako bo pa s službo, bomo pa še vidl.

[Mahagonij]

Še večji problem je, da država preko študentov oziroma študentskega dela subvencionira del gospodarstva s ceneno delovno silo. V bistvu so študenti postala neka slovensko govoreča, intelektualna oblika sezonca. Plačani so po enakih urnih postavkah kot sezonci, živijo v podobnih luknjah kot sezonci, znebiti se jih da v 5-ih minutah enako kot sezonce, itd. To je nasploh ubijalsko za delavske pravice, ker so potem takšni že takoj fascinirani, ko pri prvi resni službi vidijo dodatek za malico in za prevoz na delo.

Place sezoncev? Ko sem se zaposlil redno mi je dejansko padla placa glede na studentsko delo. Kot student bi lahko dobil 8-10 evrov na uro, zdej pa se tega ne dobim. Hvala socialna drzava, da imas take davke, da je stanem firmo dvainpolkrat toliko kot student (ali pa se vec).

Največji problem našega izobraževalnega sistema pa je, da uničuje nadpovprečne, ki jih v vseh drugih državah forsirajo naprej, pri nas pa jih zabijejo. Imel sem sošolke, ki so bile res genialne, z vsemi tistimi priznanji iz državnih tekmovanj, ki bi jih v normalnem izobraževalnem sistemu forsirali kdo ve kam, pri nas pa potem končajo kot kakšne knjižničarke ali vzgojiteljice, ena od njih pa je celo natakarica.

Heh priznanja. To je osnovna sola in srednja sola. To nicesar ne pomeni kok je clovek genialen, samo koliko je priden. Ko bodo na FMFju imele same 10ke pa bodo kelnarce, bomo mel pa o cem za govort.

S prvo stopnjo bolonjskega študija praktično noben ne naravoslovec, ne družboslovec ni nič, ni ne usposobljen za kaj konkretnega, ne po zakonu ne more marsičesa v zvezi s svojim poklicom opravljati

To nikakor ne drzi povsod. Polovica FRI-ja dela v svojem fohu brez kakrsnekoli stopnje narejene, kaj sele druge stopnje. Veliko se jih na koncu redno zaposli kot gimnazijski maturantje in ne koncajo nikoli oziroma 5-10 let po absolventu. Lani je na firmi ogromno folka koncalo prvo stopnjo, pa delajo ze po pet let vsi, jst sm eden redkih s polno diplomo. O usposobljenosti: jst sm bil osnovno usposobljen ze na koncu srednje sole, ker sem se s svojim poklicem zacel ukvarjat konec osnovne sole. Vsi se druzimo s specificnim tipom ljudi in bi se folk lahko zacel zavedat, da je izven njihovih krogov lahko precej drugacno.

In mislim, da je to point vsakršnega učenja in izobraževanja, ne zgolj za delovno mesto, ampak tudi za lasten, osebni, duhovni razvoj...

In tega razvoja ne mores dobit izven faksa? Se ne mores s temi stvarmi ukvarjat v prostem casu? Branje Kanta v prostem casu ni to, mora bit to tvoj poklic? Ta argument se vseskozi ponavlja in vedno od ljudi, ki se vpisujejo na druzboslovne fakse, ker vedno cutijo se dolzni pojasnjevat zakaj vpisujejo to, ker stvar njim samim ni samoumevna, ker ni del njihove indentitete. Meni taka izjava na kraj pameti ne bi padla. Zato, ker sem se s hobiji, ki so me zanimali, ukvarjal v prostem casu pred faksom in sploh nisem razmisljal o poklicih, razvoju itd, in je bil to tako mocan del identitete, da si ne morem predstavljat, da bi komu pojasnjeval zakaj pocnem to. Ta je res dobra... da rabis faks za izobrazevanje in duhovni razvoj. Ce te neki res zanima, potem je to itak tvoj hobi.

Problem je ravno to, da vecino ljudi ne zanima nic in nimajo hobijev (voznja avtov, glednje fuzbala, shopping, potovanja, amatersko sportno udejstvovanje, pohanje, razmerja, zuranje in poslusanje muske pac niso hobiji ampak le interesi).

[snezinka*]

Neverjetno, kok se strinjam s Mahagonijem. Faks pač res ne more bit namenjen duhovnemu razvoju.

Čeprav ne razumem tistega spodaj - kaj pa je po tvojem mnenju sploh hobi? Hmmm? To me pa res zanima!