a v življenju obžalujete kaj?

[*cukrr*]

Yep. Obžalujem marsikaj...sploh ko se spovnim tistih zlo naivnih let. Ampak use mi je dalo lekcijo... spremenit pa žal ne morem nič pa čeprav bi rada.

[kokica87]

Obžalujem svojo prvo resno zvezo, ker se je ta zgodila zelo zgodaj, z zelo neprimernim fantom in sem tako izpustila del tistih let, ko bi se morala "znoret" (v smislu žuranja), ampak mi on ni dovolil. Prav tako obžalujem da sem ga povabila na svoj maturanski ples, ker mi ga je popolnoma uničil.

[sarimari]

Obžalujem, da nisem bila pred leti bolj odločna in, da sem se prepozno naučila postavit zase.

Da sem najboljša leta zapravila z ex, ki je biv podn od podna... Na žalost to ugotovila po parih letih

[Mahagonij]

Prevec enih stvari. So pa iz kategorije "stvari, ki bi jih lahko naredil, a jih nisem". Iz kategorije stvari, ki sem jih naredil, nimam obzalovanj. Playing it too safe.

[Tamala_mrha]

Obžalujem recimo tipa, s katerim sem se spoznavala, pa sem malo prepozno ugotovila kakšen asshole je, on pa se je širokoustil naokrog. Čeprav po drugi strani - kdor me pozna, ve kdo sem, kdor me ne, pa bi ustvaril kakšno drugo zgodbo, če ne bi bilo te. A j*bat ga, sva se pač začela spoznavati, namen le-tega je ugotoviti, če ti nekdo ustreza in ta faza je pokazala negativno sliko, nekje vmes sva pa pač zabluzila. On si je pa po tem moral lizat rane s tem, da je sebe prikazal kot resnega, mene pa kot neresno. Couldn`t be more far away from the truth.

Od bivših (no, saj sta bila samo dva) pa ne obžalujem nobenega, ker sem se od vsakega nekaj naučila, četudi iz slabih stvari, in brez teh dveh zvez zdaj morda ne bi bila to kar sem. Pa zadnji mi je dal tudi kakšno dobronamerno lekcijo, ki je takrat nisem jemala kot dobronamerno, pa zdaj vidim, da (vsaj kar se tiče tega) ni bil samo problematičen del moje preteklosti.

Ostalih stvari (faks, služba) ne obžalujem, ker me je vse pripeljajo do točke, kjer sem zdaj in sem s tem zadovoljna, čeprav me čaka še trnova pot do cilja.

[BlueLolita]

...da nisem imela tako močne samoobrambe in strupenega jezika že prej.

[s0nckic4]

da sem dopustila, da sem pozabila nemščino
da se nisem že pred leti začela učit francoščine ali španščine ali obojega
še imam čas in bom pač začela zdaj, me pa jezi, ko vidi, da priložnosti plavajo po vodi mimo mene

[saarijarvi]

^ Podobno, žal mi je da se nisem pri italjanščini v srednji šoli bolj potrudila namesto da sem vse vzela kot nujno zlo. Po 4ih letih bi dobila kar lepo podlago, če bi pokazala kak interes.

- Da me starši niso silili ostati pri klavirju
- Da nisem šla na The Beatles Revival koncert pozimi ker je bil drag, a baje vreden vsakega centa
- Da sem se prevečkrat prehitro navezala na napačne ljudi
- (Da sem pozabla kupit paradajz mal prej, pa se mi zdej ne da nazaj v trgovino)

[Led Zeppelin]

-* da sem včaih igral na preveč varno karto

-* da ko sem dobro služil preko študenta da nisem denarja varčeval za potovanja

-* da se nisem dvignil višje, ker sem bil trmast in nisem videl 300 metrskih tarč in zajebal popolno streljanje

-* da si nisem vzel kratkih hlač na Camino, imel pa 27 toplih dni

-* da nisem šel na kitaro v glasbeni šoli

-* da nisem moral počakati 1 teden pa bi dobil Xboxa 30% ceneje

-* šel bi na gimnazijo, škoda da sem se bal kemije...ampak je kar je

[Logitech]

Bistvo je v tem, da se je treba naučiti odpuščati samemu sebi. Potem ni potrebe po obžalovanju česarkoli.

[pika.poka]

da sem se zgodaj podala v resno zvezo in se nisem bolj izživela... Mislim, da je moj dragi res tisto kar iščem in rabim in ga hočem celo življenje ob sebi, ker mi ogromno pomeni in mi je kljub njegovim napakicam amazing...ampak, mi je žal, da ga morda nisem spoznala malo pozneje in se nisem še kdaj s kom malo zapletla

[emanuela]

Am...žal ti je, da se nisi imela šanse še s kom zaplesti? Očitno ti ni tako amazing pol

[miki miška :)]

Jaz obžalujem že sedaj, ker nikamor ne grem npr. London, Rim, ali kakšni drugi izleti. Ker pač nimam s kom. Kolegice ali so zasedene, ali delajo ali pa je razlog finančni. Sama si pa ne upam

No uglavnem, to obžalujem

[pika.poka]

Am...žal ti je, da se nisi imela šanse še s kom zaplesti? Očitno ti ni tako amazing pol

Nisem rekla, da mi je žal ker nisem imela šanse s kom se zaplest. Šanse sem imela, samo se nisem, ker sem bila malo preveč sramežljiva za naredit kak korak s kom...pol pa sem začela že pri svojih 17 letih s sedanjim fantom in sva že ful cajta skupaj, in mi je res super. Čutim da bi res lahko bilo "za zmeraj!". Samo ko pomislim, mi je žal, da nisem imela še malo tistih mladostniških žurk, zafrkancij, pa malo kakega neresnega flirta s kom itd...ko se s kom pogovarjam in obuja spomine na stvari, ki so se mu dogajale, ko je bil mlajši, pomislim kako je škoda, da sama nisem ničesar od tega okusila, ker sem zgodaj našla skoraj perfektnega tipa s katerim se imam že pet let super. Samo kot pravim...si že počasi načrtujeva skupno življenje itd, in to hočem z njim..ne me narobe razumet. Samo ko pomislim, ne bom nikoli mogla obujat spomine na kake dogodivščine kot moji drugi prijatelji, ki jih poznam. In sem sigurna, da mi bo to v življenju še manjkalo
sem bila vedno preveč pridna, nikoli ga žurala, nikoli naredila kakšno piz...... ko folk obuja spomine na skupne žurkice, se jaz spomnim, da sem takrat delala ali pa se učila doma, medtem ko so se oni noro zabavali in ne bodo teh dogodkov nikoli pozabli.

[Led Zeppelin]

^^ stara si 22 let, nisi stara mama, danes imaš šanso da podoživiš nekaj iz mladosti.

Kdo pa pravi da ne moreš biti brezskrbna, vesela in začutiš duh svobode + če imaš zraven še fanta ki ga imaš rada potem ne more biti slabo.

Ne moreš spremeniti preteklosti, lahko pa spremeniš prihodnost.

sov veri simpl.