Število spolnih partnerjev

[katy.]

se strinjam z barbie_girl, ker mi gredo že pošteno na jetra ljudje, ki se grejo tisti moto kao have no regrets oz. no kaj je že tista finta.. I want to be on my deathbed and have no regrets. I want to look back and say "I've had a great life." itd. bla bla..

valda čisto vsak obžaluje nek del svojega življenja, pa čeprav še tako majhen.. neko neumno ravnanje npr.

no jaz lahko zase rečem, da zagotovo obžalujem vsaj eno bluzenje z nekom, ki je bilo posledica preveč popite pijače in je uničilo eno fajn prijateljstvo.. OBŽALUJEM.. so sue me
in ja OBŽALUJEM tudi čas, ki sem ga porabila za enega tipa, ki se je izkazal, da nima pojma, čeprav sem predvidevala drugače. tako, da res tudi jaz ne razumem kako ste nekatere imele tako srečo, da je bilo vedno popolno in čisto ničesar ne bi vzele nazaj.

[sirova štručka]

...

[barbie_girl_85]

Obrambni mehanizem.

Priznati napako je vedno bilo težko, celo težje kot reči, da ni bila napaka. Je treba met jajca za to, tega pa nimajo vsi.

In človek, ki trdi, da je brez napak, jih ima največ. Največja pa je ta, da ne sprejema samega sebe. Če ne bom popoln, me ne bo nihče imel rad. Prekleti starši, a niste mogl mal več ljubezni in sprejemanja pokazat otrokom, ne da morjo celo življenje igrat, še celo tam, kjer res ni potrebe?

[katy.]

saj obžalovanje je ravno to kar je barbie rekla, ko narediš neko napako z obžalovanjem pokažeš, da si se iz nje tudi nekaj naučil in si jo priznaš.

bogi tisti, ki potem ponavljajo ene in iste napake (ne rečem, da se meni še ni zgodilo ampak vseeno eni so v tem že res patetični) pa potem jokajo kako so bogi in si nemorejo pomagat

[brandibelle]

A niste prejšn tedn mele menstre?

[Zvoncica]

Jaz tut ne štekam tega obžalovanja. Mislim sej se valda v tistem trenutku odločiš tako, kot misliš, da je najboljše? In pol nimaš kej obžalovat. Ena je dala primer, da je kupila tv, k je bil kasneje v akciji. Pa sej najbrž nisi vedela, da bo znižan, al kako? Kako lahko pol to obžaluješ? Al si vedela, pa si ga tok nujno hotla met, pa si pol ugotovila, da bi mela komot starega še dva meseca?

Moškega v bistvu nobenega ne obžalujem...ok sam jih tut ni blo tok bajno velik, da bi me zdej mogl kej skrbet glede tega...

[sirova štručka]

...

[White_Widow]

^^
zelo dobro napisano!!!

jaz v življenju nisem obžalovala niti ene stvari! pa je marsikaj šlo narobe, pa kaj, pač ena izkušnja več! zakaj bi blo treba obžalovat? šola za naslednič!

[Džeki]

Eno je obžalovanje, drugo pa ne-priznavanje napak. Pogosto ti dve zadevi hodita z roko v roki, ljudje ki v lajfu ničesar ne obžalujejo, najpogosteje tudi niso sposobni priznati napake. Ker oni kao vse vredu delajo in vse, kar naredijo je smiselno, bla bla..In potem se nikoli ničesar ne naučijo in delajo cel lajf iste stvari. Potem pa pridejo do točke, ko se začnejo smiliti sami sebi in pričakujejo ful razumevanja okolice. Takšni biseri so še posebaj smešni.

[Nesanica]

nevem zakaj bi obžalovala če grem seksat s tipom in je seks zanič. Če sem šla v posteljo s tipom, sem šla zato, ker mi je tip všeč in privlačen in imam nekaj skupnega z njim. Če se z njim tako dobro razumem, da sem pripravljena seksat z njim, mu bom tudi dala napotke kaj naj počne če mi potek ne bo všeč. Če se še vedno ne izboljša bom naredila premor, prižgala tv nama šla po pijačo in se pogovarjala z njim. Če se dosti sprostiva bova spet, če pa ne, pa pač ne bova in bova naslednjič nadaljevala.
Se mi ne dogaja, ponavadi napotki zaležejo, ne bi bila pa v zadregi oz. ne bi imela problemov s tem da prekinem mučenje obeh.
In ja , raje preživim večer z osebo, ki mi je všeč, kot pa berem knjigo.

[katy.]

Eno je obžalovanje, drugo pa ne-priznavanje napak. Pogosto ti dve zadevi hodita z roko v roki, ljudje ki v lajfu ničesar ne obžalujejo, najpogosteje tudi niso sposobni priznati napake. Ker oni kao vse vredu delajo in vse, kar naredijo je smiselno, bla bla..In potem se nikoli ničesar ne naučijo in delajo cel lajf iste stvari. Potem pa pridejo do točke, ko se začnejo smiliti sami sebi in pričakujejo ful razumevanja okolice. Takšni biseri so še posebaj smešni.

točno to.
ti je uspelo odlično ubesedit

[dot]

Ena je dala primer, da je kupila tv, k je bil kasneje v akciji. Pa sej najbrž nisi vedela, da bo znižan, al kako? Kako lahko pol to obžaluješ? Al si vedela, pa si ga tok nujno hotla met, pa si pol ugotovila, da bi mela komot starega še dva meseca? ...

Meni se zdi popolnoma logično, obžaluješ nek dogodek / dejanje za nazaj, ki ga prej nisi mogel predvideti. A tebi ne bi bilo žal, če bi ravno kupila TV, pa bi ga potem kmalu znižali za 200 EUR Pomoje bi se vsak malo po glavi tepel oz. rekel vsaj 'damn, škoda, ker nisem malo počakal'... Ok, razen če bi bil tako premožen, da bi mu bilo čisto vseeno, v tem primeru pa pač lahko uporabimo nek drug primer, ki ga dala Barbie. Sej v tem je point, da prej tega ni vedel, ne vem, zakaj meniš, da bi bila predpogoj za obžalovanje vnaprejšnja informiranost glede izida Saj pomoje tiste punce, ki so napisale, da jim je žal glede kakšnega partnerja, ne objokujejo cele dneve svoje usode oz. zagrenjeno obžalujejo svoje izbire, pač samo hotele so povedat, da če bi se lahko še enkrat odločile, bi se odločile drugače

[Heruur]

Če na podlagi tebi znanih dejstev sprejmeš kar najboljšo racionalno odločitev, tudi če se kasneje izkaže, da odločitev ni bila pravilna zaradi dejstev, ki jih ne bi mogel izvedeti pred odločanjem in upoštevati pri odločanju, razloga za obžalovanje ni.

[dot]

Ja, v teoretiziranju, večina običajnih ljudi bo pa rekla, da jim je žal, da so se prehladili zaradi napačno izbrane obutve za v dež, so zamudili prvi rok izpita, niso šli na obisk k babici v bolnico, dokler je bila še živa in podobno

[barbie_girl_85]

Če na podlagi tebi znanih dejstev sprejmeš kar najboljšo racionalno odločitev, tudi če se kasneje izkaže, da odločitev ni bila pravilna zaradi dejstev, ki jih ne bi mogel izvedeti pred odločanjem in upoštevati pri odločanju, razloga za obžalovanje ni.

Ah razloga. Tudi če ni racionalnega razloga ne pomeni, da ne morem čutiti žalosti, kesanja in obžalovanja. ne čutimo tiste stvari, za katere imamo razlog. Drugače pa, ena 5-ih najpogostejših stvari, ki jih obžalujemo pred smrtjo je ravno ta, da si nismo upali izražati pravih čustev in občutkov, ampak smo jih "prilagodili" okolici. To, kar ti delaš Potlačiš občutke obžalovanja, ker za njih nimaš "razloga". Oziroma se najprej vprašaš, če je bila odločitev takrat najboljša na podlagi dejstev in ko to ugotoviš, is rečeš...aha, obžalovanja ne bom čutil Ne se bat čustev, ne ustvarjaj jih umetno, ne racionaliziraj jih, boš obžaloval pred smrtjo. Če čutiš obžalovanje, kako lahko dopustiš svojim možganom/teoriji/prijateljem, da te prepričajo, da tega ne čutiš? PA četudi gre za banalno stvar, kot je nakup tv-ja

Pa še nekaj....čustva nikoli ne morejo biti napačna, ker so naša. Noben nam ne more pridigati, kdaj je primerno občutiti radost, veselje, žalost, obžalovanje, kesanje ipd. Tukaj ni teorije. Sploh pa, ne enačit krivdo z obžalovanjem. Ne čutim krivde, obžalujem pa vseeno (padec družinskega zakonita npr).