na forum sem se prijavila iz enega razloga, in sicer potrebujem mnenje, ker sama ne vem več kaj naj si mislim.
Torej, približno eno leto sem v razmerju z tipom, ki je v vseh pogledih zame idealen fant in mi je zadnja stvar, ki si jo želim ta, da bi ga izgubila. Vendar je tukaj en precej beden problem, verjetno posledica tega da razmišljam preveč, vendar pa mi vseeno nikakor ne da miru. Začela sva hodit ko sem bila jaz 17, on pa 22. Meni je bil on prvi fant, on pa je imel pred mano že par razmerij za sabo. In jaz tega, da nisem imela nobenega pred njim nekako ne morem dat iz svoje glave, nisem še prišla do jasnega zakaj, ali si želim imeti več izkušenj ali kaj, ne vem ne najdem logike z svojo glavo, ker nisem tip punce ki bi bila za avanture ali pa letala od tipa do tipa in imela ne resna razmerja. Mogoče me moti to, da on lahko najino razmerje primerja z prejšnjimi jaz pa ne. Ne vem, mogoče.
Poleg tega mi povedal preveč detajlov o bivših, sicer sem si delno sama kriva, ker sem spraševala, vendar je vseeno preveč izdal. In potem tistega seveda nikoli ne pozabiš in si vrtiš v glavi kako je moglo to vse skupaj zgledat. Z eno od bivših je bil še v prijateljskih odnosih, vendar jih je mojo željo povsem prekinil.
Imava vezo na razdaljo, jaz pa preveč časa za razmišljat, saj ko takole gledam na vse skupaj se mi zdi neumno, da mi gredo takšne stvari sploh po glavi, pa vseeno. Včasih si res želim, da bi pred njim imela enega kretena od tipa, da bi znala to razmerje bolj cenit, ali pa da bi naredila pavzo, čeprav vem da bi bila to napaka, da mogoče ne bi šla nikoli več nazaj skupaj in da verjetno v tem času ne bi bila z nobenim in bi bila cela situacija dosti slabša. Problem pa definitivno je, ker sem bila že tik nad tem da greva narazen, točno zaradi tega saj vse ostalo štima da bolj ne bi moglo, pa me je spravil k pameti.
Zdaj bom verjetno dobila polno odgovorov, da se moram še zdivjat

