Priznam, da
~ poigravanje z mislijo o njem visi nad mano kot Damoklejev meč ... če se ne bom pustila zmesti, kot se že v zadnjih nekaj mesecih nisem, sem zmagala, in ker vem, da ko si nekaj zadam, to tudi zmorem, si želim, da bi se tudi v tem primeru držala tega načela
~ mi gredo čenče pošteno na notranje organe ... manj bo imela snovi za premlevati, več si bo izmišljevala
~ se bo morala začeti ob kavi pogovarjati sama s sabo, ker moja ušesa ne bodo več poslušala te plitkosti človeškega uma
~ se včasih vprašam, s koliko ljudmi z izobrazbo VII. ali višje stopnje, ki nimajo pojma o svojem delu, bom v življenju še morala imeti opravka
~ čedalje bolj razumem očetovo sivenje las, ko poslušam s kakšnimi imbecili se ukvarja vsak dan
In priznam, da ne čutim kančka slabe vesti zaradi izbora besed pod zadnjo alinejo.
Je sicer za mano lep dan, predvsem po zaslugi mame, s katero sva se nasmejali marsičemu in marsikomu.
