nobene prave kolegice več :(

[Anjeske]

^^ Če te je prašu s kerim tipom si bla na pijači še ne pomeni ljubosumja, ampak kvečjemu bl to, da preverja teren (al si samska, al maš koga mogoče ogledanga..bl v to smer).

[draganaK]

ahaa..no, vsaj zanimanje je pokazal s tem

[marypa]

ok,situacijo rešila )) ampak ne stema dvema koelgicama,ki imajo tipa in so me preprosto odjebale. sem se dogovorila s dvemi samskimi,in gremo vikend žurat, pa tudi ena me je že klicala za pijačko za nasledn teden ) hvalaaa vam, vse se obrača na bolje heh.. pa tak za informacijo vam povem,da z mano ni nič narobe, temveč s tistima dvema kolegicama,ki ves čas tičijo s tipoma, in se z nobeno kolegico več ne družita. se ne mislim več ukvarjat z njima, saj niti odpišejo ne, če jih vprašam, če bi šle na pijačo in nobenega odgovora!! zanima pa me še sam neka stvar...recimo, da se zaljubljam v enega tipa. in me je včera pač poklical,da mi vošči novo leto, sma se pač en čas pogovarjala in me pač vprašal kaj sem včeraj ka delala.pa sm mu pač omenla,da sem bila večer na pijači. on pa takoj vpraša, če s kerim tipom? pomeni,da je ljubosumen?? sej sm mu rekla, da sem bila s kolegico.hihi. No, hvala vam za pomooč glede koelgic. Srečno u novem letu vsem )

Ti si 100% 21 let stara?

[lover girl]

Nisi edina jst mam isti problem, nimam nobene prave prijateljice več. Imela sm dokler nisem ugotovila da mi hoče samo slabo in da res slabo vpliva name ker sva si tako ralični.Mogoče je v današnjem času težko najdet tisto pravo prijateljico, sploh v velikem mestu.Ker ko sem prvič šla k fantu,ki živi v majhnem mestu kjer se usi poznajo sem takoj dobila prijatelje in prijateljice. Učasih se uprašam ali mam probleme z navezovanjem stikov. Druge punce se mi zdi da pousod najdejo prijateljice jst sm pa bolj tiha in zadržana oseba.
Dobro da mam usaj partnerja ki mi res stoji ob strani. Čeprov sm učasih res sesuta zaradi tega

[*Goflaa.*]

21-letnice ne uporabljajo besede "jas"

[dot]

^^ Itak da jo, še starejše so že kaj hujšega napisale Poglej tistega 30-letnega Primorca, ki vedno tako nepovezano piše, da ga nihče ne razume; leta tukaj nič ne pomagajo Itak je pa to forum, kjer jih večina piše malo po domače, tako da me ne preseneča...

Nuša Derenda pa pri štiridesetih misli, da se pravilno napiše 'slatka' smetana, pa kaj češ

[marypa]

21-letnice ne uporabljajo besede "jas"

To sploh ni pomembno. Pač štajerci majo jas.

2. del njenega posta je tak hecen.

[MarceLiica]

21-letnice ne uporabljajo besede "jas"

To sploh ni pomembno. Pač štajerci majo jas.

WTF.. Jas, jas, jas, jas, jas ...

[marypa]

?

[C_a_r_r_i_e]

Nisi edina jst mam isti problem, nimam nobene prave prijateljice več. Imela sm dokler nisem ugotovila da mi hoče samo slabo in da res slabo vpliva name ker sva si tako ralični.Mogoče je v današnjem času težko najdet tisto pravo prijateljico, sploh v velikem mestu.Ker ko sem prvič šla k fantu,ki živi v majhnem mestu kjer se usi poznajo sem takoj dobila prijatelje in prijateljice. Učasih se uprašam ali mam probleme z navezovanjem stikov. Druge punce se mi zdi da pousod najdejo prijateljice jst sm pa bolj tiha in zadržana oseba.
Dobro da mam usaj partnerja ki mi res stoji ob strani. Čeprov sm učasih res sesuta zaradi tega

joj nisi edina veš! tudi meni je smešno ko folk reče pa pejt u lajf in dobi prijatelje. Hmm, naj pristopim do človeka in rečem: "čaw, kaj bi bil/bila moj prijatelj/prijateljica"? Verjetno bi se mi ljudje samo smejali. Jaz zase ne morem reči da sem sama. imam veliko kolegic, na žalost se ne vidimo tako zelo pogosto, ker živimo na različnih koncih Slovenije. Problem je pri tistih, ki jih imaš za najbližje in jim vse zaupaš. Pri tistih, ki jim praviš prijateljice, kao. In potem spoznaš vse spletke, ki so se dogajale za tvojim hrbtom, vse laži....in potem 3 dni samo sediš in razmišljaš kaj za vraga je narobe s tabo! Te potrebujejo.....si vzameš čas. Imajo težave.....poslušaš in ne obsojaš. Ko kaj ne štima.....se usedeš in pogovoriš na 4 oči....... mislem wtf!?! dons zgleda da prideš kam samo še s hinavščino in lažmi =(. razumem da si žalostna. Mene jezi samo to, da si ne morem pomagat in ves čas razmišljam o tem. res me je dotolklo. pa bi razumela ko bi imela 16 let, ne pa ko jih imam precej več, pa se še kar žerem zaradi tega =(

[Exit]

Sama imam podobno težavo - ugotovila sem, da nimam več prijateljic. Pred letom pa pol smo se čisto porazgubile, vidimo se mogoče enkrat na dva mesca, pokličemo skoraj nič... prvo sem se sekirala, celo jokala, ker mi res ni bilo vseeno... klicala sem za pijačke, pa da bi šle ven malo žurat ampak sem po parih zavrnitvah prenehala. zakaj bi jaz morala biti tista budala, ki vseskozi kliče in prosi... po nekaj časa sem to nastalo situacijo tudi sprejela in se nehala s tem obremenjevat. je že moralo biti tako. tako, da se zdaj vidimo res samo enkrat na dva meseca.
Imam samo eno tisto res pravo prijateljico, ki jo pa redkokdaj vidim, ker imava obe poleg faksa še "službo", pa ne študirama v istem mestu... ampak je res najino prijateljstvo tako, da se obe sprejemama, lahko se pogovarjava o vsem, si zaupava... ampak res imava zelo malo časa... sicer si vseeno najdeva čas druga za drugo, ampak je žal tega časa malo
sem pa na faksu spoznala eno super skupinico punc s katerimi sem se zelo rada družila - to druženje se je kasneje tudi razširilo na izvenštudijske obveznosti - pijačke, žuranje... z eno sošolko sem se še posebej "zaštekala" - leteli so smsi, na fb sva se menile. mogoče je to "pretirano" druženje pripeljalo do tega, da je enkrat prišlo do enga kr ornk prepira, ko sva se nekaj časa nehale družit, da se malo vse ohladi, ampak sva zdaj spet ok. ampak se je pri razreševanju tega spora prišlo do tega, da sem zvedela malo kaj si mislijo te sošolke, prijateljice o meni, kar me j zelo prizadelo.
Sem zeeeeeeeeeeeeeeeelooooooooo odprta oseba, nimam zadržkov, povem vse kar me muči, vsi vse vejo o meni kaj se mi dogaja, vsak, ki me malo dlje časa pozna, lahko predvidi kako bom odregirala v določeni situaciji. Taka sem bila VEDNO, ampak nisem še naletela na takšno neodobravanje. Torej zvedela sem, da sem zelo egocentrična, preodprta, da ne poslušam drugih, ko mi govorijo o svojih problemih, da v primeru slabe volje, raje katera gre proč od mene... ampak po drugi strani pa cenijo mojo odprtost, menijo, da sem tista, ki drži družbo gor, vedno vse nasmejim, prijetna. Ko sem to zvedela... auč... saj se zavedam, da sem deloma kriva, ampak res nisem mislila, da sem tako "grozna", ker pred tem nisem naletela na take kritike - vse v moji "prejšnji" družbi so bile odprte - ko je katera govorila o svojih problemih ji je pomagala, ampak smo vseeno vključevale sebe v ta pogovor o problemih (recimo, da ima katera probleme s fantom - "ja midva sam imeal tudi pred časom take probleme...), nekak smo potegnale s prijateljičinim problemom vzporednice s svojim življenjem... da sem zaradi tega egocentrična???
vem tudi, da ko me kaj muči, da preveč jamram, preveč kažem. sam bog pomagi - če mam jaz kake probleme mam željo po tem, da to delim... pa sem že preveč tečna.
mislim def. je problem v meni, drugače jih ne bi bilo več istega mnenja glede mene, def. se bom popravila... ampak je vse to skupaj v meni povzročilo soočenje z dejstvom, da nekako niso moje prijateljice, če pa jim pa gre toliko stvari glede mene na živce. posledično se nekako izgobiam stikov z njimi, bojim se kaj govorim v njihovi družbi, potem premlevam doma, če sem kaj narobe povedala, silim se, da sem tiho, da ne bodo rekle, da sem preveč govorila...

Pardon za tole moje bluženje, ampak sem morala to nekomu zaupat, pa čeprav na forumu... prosim vam za kakršnokoli mnenje, pomoč, kritiko, ker me ta situacija zelo muči, in sploh ne vem kako naj reagiram!

[*Žuža*]

- ko je katera govorila o svojih problemih ji je pomagala, ampak smo vseeno vključevale sebe v ta pogovor o problemih (recimo, da ima katera probleme s fantom - "ja midva sam imeal tudi pred časom take probleme...), nekak smo potegnale s prijateljičinim problemom vzporednice s svojim življenjem... da sem zaradi tega egocentrična???

Pri temle primeru so se mi prižgali eni taki klicaji pred očmi. Tole non-stop "ufuravanje" sebe v pogovor je lahko reees zoprno. Je pa res tanka meja med tem, da zgolj potegneš vzporednico s sabo, ker želiš pač nekaj jasno ponazorit in tem da moraš vedno pač vključit še sebe. (prijateljica pove kje je bila, ti rečeš "jaz sem bila pa...", teče debata o fantu prijateljice ti pa "no midva pa...", prijateljica reče, da ima problem s suhimi lasmi ti ji odvrneš "A res? Joj jaz pa ne, veš mam tako zdrave in močne lase."...) Zdaj se zavedaš težave in probaj zavestno delat na tem, da tale "jaz pa" malo omejiš. Predvsem mogoče (ne vem če to delaš), da ne skačeš v besedo z "jaz pa" (meni, vem, to res dvigne pritisk. )

posledično se nekako izgobiam stikov z njimi, bojim se kaj govorim v njihovi družbi, potem premlevam doma, če sem kaj narobe povedala, silim se, da sem tiho, da ne bodo rekle, da sem preveč govorila...

No, ko sem zgoraj napisala, da mogoče malo omeji postavljanje sebe v ospredje, seveda nisem mislila, da se popolnoma spremeni. Verjamem, da nočeš izpasti egocentrična in zdaj veš, da morda tvoje obnašanje pusti tak vtis. Spet pa ne "iti čez sebe". Si pač očitno samozavestna, komunikativna in odprta oseba one pa morda malo manj. Morda razmisli o tem, če ti ta družba sploh tako zelo ustreza, ker prijateljice, kjer se moraš nonstop bremzati, da ne boš šla kaki na živce res niso bogvekaj. Pa ne pravim, da so slabe prijateljice, samo da si morda osebnostno niste najbolj kompatibilne, kar je pa za neko malo bolj poglobljeno prijateljstvo pogoj.

[Exit]

sva imele zdej s to mojo res najboljšo prijateljico zdaj malo časa, pa sva čvekali tri ure in sem jo tudi vprašal malo, če ona tudi meni, da sem preveč egocentrična... rekla mi je, da pri meni še nikoli ni imela takega občutka. da sem ji vedno pomagala rešiti težavo, ko jo je imela, in je celo rekla, da so s tem res čist "kiksnale". ampak je res tudi, da z njo pa tudi s to staro družbo tako, da je bilo redkokdaj tako, da je ena govorila govorila, pa ji je potem ta druga pomagala. vedno smo imele kake pripombe... ampak sem mogoče naletela res na tako družbo, kjer pa je mogoče njim bolj prav, da se razlaga o svojih problemih pol pa druga pomaga?? saj nevem.
sva pa tudi s prijateljico debatirali, da sem mogoče jaz taka preveč odprta, one pa ne, in mogoče potem bolj izpade, da sem jaz skozi v centru pozornosti?? ker sem pa res taka zelo zelo komunikativna oseba, zelo rada govorim, se smejim, se zaupam ljudem... sam jaz pa tudi ne mislim nobene prosit, da pa ona mogoče zaupa kaj o sebi... kvečjemu pride do tega, da se katera zaupa, ko je že res pijana...mogoče sem za njih PREodprta.
in ja se strinjam, da mogoče res niso fajn prijateljice, ker pa zadnje kar si želim, je pa to da se štopam, pa da moram razmišljat o tem kaj govorim, če preveč govorim... sem potem raje sama kot pa imam take kvazi prijateljske odnose. se bom pa potrudila in sebe sploh ne bom več vmešala v pogovor in malo manj govorila o sebi oz. sploh ne bom pa bomo videli kako bo, čeprav se mi zdi že to, da moram uvajat take ukrepe čisto osnovnošolsko.
ker pa za sebe res mislim, da nisem tako grozna. vedno skušam pomagati prijateljicam... ko ima katera probleme se z njo pogovarjam, kljub temu, da mi že mogoče že gre malo na živce, ko mi stokrat ponovi problem, ki ga ima s fantom. se lepo zadržim, ker vem, da ji veliko pomeni, da jo nekdo samo posluša (z vmesnimi pripombami!!!). sem tudi zelo zaščitniška do prijateljic, jih imam zelo rada in sem pripravljena veliko narediti za njih. zavedam se tudi svojih slabosti - torej, da mogoče res malo preveč vmešavam sebe v pogovor, da včasih preveč govorim... ampak sem to pripravljena spremeniti, ker so mi prijateljski odnosi zelo pomembni.

[DonCarleone]

Mene zanima, kaj ti smatraš pod to besedo "kolegice"? Kolegice, samo za čvek, druženje ali žuranje? Al misliš, na prave prijateljice, ki ti vedno ponudijo pomoč ob težkih trenutkih, ki so ti podpora ipd.? Če iščeš te druge in jih še nisi našla do zdaj, potem teško, da jih boš kdajkoli našla, ker takšne osebe so že zdavnaj skupaj z dinozavri izumrle.
Tako, da ti priporočam išči si kolegice, tista prva "definicija" v mojem stavku, toliko, da se ne boš počutila osamljene. Danes že redko komu lahko zaupaš najbolj intimne stvari, razen svojim najbližjim ( mama, oče, brat/sestra)

[Exit]

Ja, sem to žal ugotovila. ampak se mi je zelo težko s tem sprijazniti. to je moj problem, kujem prijateljice v zvezde, potem pa pride do česa takega, pa me posledično zelo prizadane.