Lep pozdravček!
Prišla sem iz popolnoma drugega razloga na forum, kot pa da pišem tole. Ampak ja, sem rekla pa kaj potem, se bom pa malce izpovedala.
Skratka, ne vem če se še komu to dogaja ampak včasih sem bila izredno sproščeno dekle. Sem hodila ven, na zabave, s prijateljicam. Fantov ni bilo ker so iskali babnico v pajkicah, ki bo hitro dala, jaz pa pač to nisem bila. Niti nisem še sedaj. Potem sem imela pet let nazaj prometno nesrečo. Hudo.
Od takrat se je spremenilo pravzaprav vse.
Začela sem se zapirati vase, samota mi je ugajala. Imela sem par prijateljev, s katerimi sem se pogovarjala preko računalnika. Približno 3 leta stika z zunanjim svetom razen šole, v kateri sem veliiiko manjkala nisem imela. Hotela sem imeti fanta, uspeti v igralstvu ampak vse to se je takrat zdelo tako nemogoče kot zadetek na lotu...
Potem en dan pa pride on. Na začetku je bilo težko, vsa tista tri leta sem bila zaljubljena v bivšega in čeprav mi je on predstavljal vse na svetu se enostavno nisem navadila, da me ima nekdo rad. Staršem sem predstavljala oviro, mama me ne mara več in zanjo sem nezaželjen otrok. Oče je hinavec, ko kaj potrebuje je moj najboljši prijatelj, drugače ga ne zanima popolnoma nič.
Uspelo mi je potem v roku treh mesecev vse skupaj pustiti za sabo in se navaditi nanj. Uh, punce, ne znam vam opisat ampak kako me je spremenil. Začela sva spet hoditi ven, spoznala sem nekoga ki mi stoji ob strani. Enostavno nora sem postala nanj. Ampak ni bila to neka obsesija, ki bi me primorala k temu, kar delam sedaj. Da sva skos skupaj.
V približno petih mesecih kar sva bila skupaj pa je pri meni nastopila kritična točka. Želela sem si narediti nekaj zelo grdega, pristala sem v bolnišnici na zaprtem oddelku. Tam, namesto pogovora, dobiš obravnavanje s tableti za živce. Namesto da bi mi pomagalo, se mi je totalno obrnilo. Od takrat ponoči ne morem biti več sama, ne zaupam nikomur, sem izredno razdražljiva in občutljiva. Potrebujem nekoga ki mi stoji ob strani...
In to je on. Stal mi je ob strani seveda in ko sem ga prosila, da bi bila vedno skupaj ker nimam nikogar, niti staršev, ki bi mi pomagali in da me ponoči meče, ter se bojim, da me ne bodo spet kam zaprli... je vse skupaj razumel, spakiral stvari in prišel k meni. Tako se seliva na vsake štiri dni, malo sva pri meni, malo pri njem. Moji starši ga ne marajo, mati mi je rekla, da če bom z njim, da se moram po končani srednji šoli odseliti, če pa bom z njim končala, sem lahko doma. Želi me imeti na vrvici, ker je sama zelo bolana in seveda nekdo mora doma pospravljati, on pa mi ne pusti, da bi se tako pustila manipulirati. Skratka, nje je trn v peti.
Človek bi si mislil, da mu bo prekipelo. Sama sem si rekla: kateri tip bo cel cajt s takim manijakom kot sem jaz, kdo me bo sploh prenašal.
Seveda je prišla kriza, ko je na začetku tudi sam pogrešal svoj stari svet. Ampak sva se navadila.
Sedaj sva ves čas en z drugim. Ni dneva, ko bi bilo drugače. Zaročil me je v tem času. Mi povedal, da brez mene ne more, da me ljubi takšno kot sem. Obožujem ga in mislim, da lahko rečem, da tudi on mene.
Stremiva k temu, da po koncu šole narediva stanovanje v njegovi spodnji hiši. Trudiva se, a ne gre tako zlahka. Prijateljice, vsaj tiste, ki so v moji krizi ostale z menoj, me sprašujejo če kam grem, če grem ven. In lepo povem da sama ne grem, da če grem, grem z njim. A tega ne sprejmejo.
Tudi njegovi prijatelji so reagirali enako. Pač po njihovo je treba žurirati ves čas, hoditi na kurbe in piti na veliko. On je drugačen. Sam se je označil za človeka, ki je rojen v napačnem času.
V družbi sva izobčenca. Saj ne da skupaj ne žurirava in se ne veseliva ampak enostavno ne razumejo najine potrebe po tem, da sva vedno skupaj. Velikokrat ga vprašam, če ga mori, ker sva skos skupaj a mi odvrne, da drugače noče živeti. Je sramotno da priznam, da ga zaradi tega ljubim še bolj...
In je res tako težko verjeti, da rada živiva v tem svetu? Očitno je, ker sva ostala sama, drug z drugim. In iskreno povedano, naju ne moti.
Najraje sem z njim
-
..Evelyn..
- Cosmopsiho
- Prispevkov: 4757
- Pridružen: 04. Apr. 2008 18:32
uf tole je pa kriza... predvidevam, da sta še oba oz. vsaj ti dost mlada.. čeprav ne vem če bo tkole, da bota 24 ur na dan skupaj uspevalo na dolgi rok, da se ne bota naveličala... Lahko, da vama pa rata, in da bosta skupaj do konca 
Sicer pa zakaj ga pa ne pustiš za kakšno urco, da gre s kolegim na pijačo? sej v tisti eni uri, ko bi bla sama ti pa nebi blo hudega
Sicer je pa najbol važno, da te fant spoštuje, da se mata fajn... Pa ne uziraj se na osebke, ne glede na to kaj pravijo
good lock
Sicer pa zakaj ga pa ne pustiš za kakšno urco, da gre s kolegim na pijačo? sej v tisti eni uri, ko bi bla sama ti pa nebi blo hudega
Sicer je pa najbol važno, da te fant spoštuje, da se mata fajn... Pa ne uziraj se na osebke, ne glede na to kaj pravijo
good lock
Huh narobe ste me razumeli...
Oba si pustiva kamorkoli. Nobeden nikogar ne omejuje. Jaz sem ga samo prosila, da če bi lahko bil čimveč z mano in je privolil. Ne morem pa človeka jaz kar privezat.
In v tem je ubistvu poanta, da tudi če imava možnost da sva vsak na svojem, da greva ven ... tega nočeva.
Pravzaprav sem jaz bolj tista, ki jo mika jit trenutno na karneval z bratovo punco, pa se trenutno sekira moj, da ne bom tam koga spoznala in da bi rad šel zraven, bratova punca pa bi rada, da gremo samo dekleta.
Tudi sama sem v skrbeh kar velikokrat, da bo pa kdaj čez leta komu prekipelo. Mogoče takrat, ko bo otrok. Zaenkrat nama tako ugaja in ni tako prepričanje samo mene, je tudi njegovo. Spremlja kar pišem tule sedaj, je prebral tudi zgornji post in me je očarano objel in mi rekel: "Pika, če si kaj v skrbeh, ti lahko povem, da te nima kaj skrbeti. Nisem s teboj samo zato, ker ne moreš biti ponoči sama ampak ker tako hočem".
Ne verjamem, da bi mi lagal.
In v primeru, da bi mu ugajalo kam it, nimam problema s tem da kam gre. Malo po novem letu sta ga dva kolega vabila da gredo v sosednji bar, ampak noče. Raje je doma z mano.
Meni pa ugaja, ne bom lagala. Prvo zaradi težav, drugič pa ker sem na enaki valovni dolžini kot on.
Oba si pustiva kamorkoli. Nobeden nikogar ne omejuje. Jaz sem ga samo prosila, da če bi lahko bil čimveč z mano in je privolil. Ne morem pa človeka jaz kar privezat.
In v tem je ubistvu poanta, da tudi če imava možnost da sva vsak na svojem, da greva ven ... tega nočeva.
Pravzaprav sem jaz bolj tista, ki jo mika jit trenutno na karneval z bratovo punco, pa se trenutno sekira moj, da ne bom tam koga spoznala in da bi rad šel zraven, bratova punca pa bi rada, da gremo samo dekleta.
Tudi sama sem v skrbeh kar velikokrat, da bo pa kdaj čez leta komu prekipelo. Mogoče takrat, ko bo otrok. Zaenkrat nama tako ugaja in ni tako prepričanje samo mene, je tudi njegovo. Spremlja kar pišem tule sedaj, je prebral tudi zgornji post in me je očarano objel in mi rekel: "Pika, če si kaj v skrbeh, ti lahko povem, da te nima kaj skrbeti. Nisem s teboj samo zato, ker ne moreš biti ponoči sama ampak ker tako hočem".
Ne verjamem, da bi mi lagal.
In v primeru, da bi mu ugajalo kam it, nimam problema s tem da kam gre. Malo po novem letu sta ga dva kolega vabila da gredo v sosednji bar, ampak noče. Raje je doma z mano.
Meni pa ugaja, ne bom lagala. Prvo zaradi težav, drugič pa ker sem na enaki valovni dolžini kot on.
-
sirova štručka
- Cosmopsiho
- Prispevkov: 5990
- Pridružen: 09. Dec. 2009 20:57
Lahko ti povem iz lastnih izkušenj, da se navezati na ene osebo in pustit, da ti ta oseba predstavlja edini steber na katerega si naslonjena ni pametno. Ja, vrjamem, da ga poznaš, mu zaupaš, sta zaljubljena. To je vse lepo in prav. Ampak saj sama dobro veš, da je življenje izredno nepredvidljiva zadevica.. tako kot smo tudi ljudje in razmerja.
Jaz mislim, da bi bilo dobro, da bi začela delat na sebi, ker kolikor te razumem poleg njega nimaš veliko ljudi na katere bi se uprla v slabih časih, niti družine. In če sama ne boš dovolj močna, da se boš znala gnati naprej, če se slučajno, bog ne daj, ta magična zveza prekine, ne vem kaj bo s teboj.
Glede na tvojo preteklost, ki očitno ni ravno rožnata bi priporočala strokovno pomoč. Ne tablet in tega sranja. Samo pogovor s kakim dobrih prishologom, vrjami ti ljudje vedo kaj delajo in delajo tebi v prid.
Bla si precej izgubljena oz. še si vidim, ampak namesto, da bi našla samo sebe te je bolj našel on. In ne razumi me narobe, to je super, da imaš nekoga ob sebi ampak zapomni si, da si ti na prvem mestu in res začni graditi na sebi, ker ti bo ko boš postala močnejša, neodvisna oseba z njim še vedno lepo. Bo ti pa tudi lepo sami s sabo in vrjami, da čeprav je občutek vsak večer v objemu svojega ljubljenega zaspat čudovit, je tudi prav posebno dober občutek, če lahko premagaš svoje strahove in zaspiš tudi sama brez kakih strahov oz. občutkov, ki jih doživljaš.
Jaz mislim, da bi bilo dobro, da bi začela delat na sebi, ker kolikor te razumem poleg njega nimaš veliko ljudi na katere bi se uprla v slabih časih, niti družine. In če sama ne boš dovolj močna, da se boš znala gnati naprej, če se slučajno, bog ne daj, ta magična zveza prekine, ne vem kaj bo s teboj.
Glede na tvojo preteklost, ki očitno ni ravno rožnata bi priporočala strokovno pomoč. Ne tablet in tega sranja. Samo pogovor s kakim dobrih prishologom, vrjami ti ljudje vedo kaj delajo in delajo tebi v prid.
Bla si precej izgubljena oz. še si vidim, ampak namesto, da bi našla samo sebe te je bolj našel on. In ne razumi me narobe, to je super, da imaš nekoga ob sebi ampak zapomni si, da si ti na prvem mestu in res začni graditi na sebi, ker ti bo ko boš postala močnejša, neodvisna oseba z njim še vedno lepo. Bo ti pa tudi lepo sami s sabo in vrjami, da čeprav je občutek vsak večer v objemu svojega ljubljenega zaspat čudovit, je tudi prav posebno dober občutek, če lahko premagaš svoje strahove in zaspiš tudi sama brez kakih strahov oz. občutkov, ki jih doživljaš.
-
positive vibration
- Cosmofrik
- Prispevkov: 2157
- Pridružen: 19. Mar. 2006 19:12
sarimari napisal/-a:good lock
True dat
helena, saj tvoja zgodba se na prvo žogo sliši zelo lepo, romantično...dve sorodni duši dvojčici, ki sta se našli v tem vesolju in ne zmoreta ena brez druge...
Ampak vseeno se zavedaj, da sta vidva ločeni osebi. Pomisli malo nase kot na celovito, edinstveno, neponovljivo bitje. Moraš se naučit biti sama s sabo. Če imaš psihične težave, delaj na tem, da jih rešiš. On ti je lahko v oporo in pomoč, ampak glavni akter si ti sama. Poišči se, kaj te veseli, v čigavi družbi si še rada (poleg njega), obkroži se z dobrimi ljudmi in bodi sama dober človek. Ustvari si neko identiteto, če je še nimaš - nisi edina. Trenutno se ti zdi morda to dobra rešitev, ampak menim, da je to samo začasno.
There once was a note
pure and easy
Playing so free,
like a breath rippling by...
pure and easy
Playing so free,
like a breath rippling by...
Skratka, ne vem, v čem je problem. Ful se mata rada, ful sta rada skupaj, načrtujeta skupno prihodnost. Če oba tko mislita, ne vidim prav nikakršnega problema.
No edino, kar mi je malo čudno, je njegov strah, da boš takoj nekoga spoznala, če boš šla nekam sama. To mi je malo freaky, a je ful ljubosumen al kaj??
Skratka ne vem, zakaj kompliciraš Očitno sta se našla in očitno vama je tko luštn, why fix if it isnt broken
No edino, kar mi je malo čudno, je njegov strah, da boš takoj nekoga spoznala, če boš šla nekam sama. To mi je malo freaky, a je ful ljubosumen al kaj??
Skratka ne vem, zakaj kompliciraš
Očitno sta se našla in očitno vama je tko luštn, why fix if it isnt broken Ne ni bil toliko ljubusumen, dokler nisva šla enkrat novembra v Topa s prijatelji in se je ene par pijancev okoli mene nekaj valjalo, čeprav sva stala čisto skupaj. Ni mu bilo ravno po godu.
In ja, se postavljam na svoje noge. Mislim, počasi ampak ja, ne držim se v prepričanju, da pa tu ne bi moglo it kaj narobe. Vse povsod gre lahko. In če bi šlo, bi me sesulo, ne samo zaradi psihičnih težav pač pa ker ga imam rada.
Če bo trajalo, bo trajalo. Če se bo treba vmes pogovorit, se dogovoriti drugače se bova. On je tisti, ki me je naučil da se ni treba prepirati, da kaj dosežeš, pač pa se lahko normalno pogovoriš. Sva imela vmes težave zaradi drugačnih stvari, pa sva se skupaj pogovorila in rešila, sva se pa vmes tudi besedno zravsala ene parkrat, da sva se na koncu najinim besedam nasmejala. Včasih zinem tako, da ne veš ali bi se jokal ali smejal.
Verjamem, da s časom lahko pride do spremembe. Logično, tudi naše potrebe se vedno spreminjajo. Treba se bo takrat spremeniti tako, da se bo našla sredinska pot, ugodna za oba. Ali ni to način reševanja problemov v vsaki vezi?
Ampak ne bom pa se sedaj sekirala kaj bo, če končava. Polomija bo, ampak sedaj sva skupaj, zakaj torej ne bi uživala z nekom, ki je zame resnično sorodna duša.
Postaviti se na noge je pa moj cilj, ne glede na to, ali bi bila z njim ali ne. Ker kot je že neka predhodnica napisala, se strinjam s tem, da ni najlepše zaspati samo z njim, je lepo zaspati tudi kdaj sam brez skrbi in strahov.
LP.
In ja, se postavljam na svoje noge. Mislim, počasi ampak ja, ne držim se v prepričanju, da pa tu ne bi moglo it kaj narobe. Vse povsod gre lahko. In če bi šlo, bi me sesulo, ne samo zaradi psihičnih težav pač pa ker ga imam rada.
Če bo trajalo, bo trajalo. Če se bo treba vmes pogovorit, se dogovoriti drugače se bova. On je tisti, ki me je naučil da se ni treba prepirati, da kaj dosežeš, pač pa se lahko normalno pogovoriš. Sva imela vmes težave zaradi drugačnih stvari, pa sva se skupaj pogovorila in rešila, sva se pa vmes tudi besedno zravsala ene parkrat, da sva se na koncu najinim besedam nasmejala. Včasih zinem tako, da ne veš ali bi se jokal ali smejal.
Verjamem, da s časom lahko pride do spremembe. Logično, tudi naše potrebe se vedno spreminjajo. Treba se bo takrat spremeniti tako, da se bo našla sredinska pot, ugodna za oba. Ali ni to način reševanja problemov v vsaki vezi?
Ampak ne bom pa se sedaj sekirala kaj bo, če končava. Polomija bo, ampak sedaj sva skupaj, zakaj torej ne bi uživala z nekom, ki je zame resnično sorodna duša.
Postaviti se na noge je pa moj cilj, ne glede na to, ali bi bila z njim ali ne. Ker kot je že neka predhodnica napisala, se strinjam s tem, da ni najlepše zaspati samo z njim, je lepo zaspati tudi kdaj sam brez skrbi in strahov.
LP.
-
Led Zeppelin
- Cosmopsiho
- Prispevkov: 7198
- Pridružen: 10. Avg. 2010 16:11
Mislim da je katy dobro napisala.
Meni je super da zveza deluje, in da sta oba srečna....mislim pa da če bosta skozi visela skupaj tudi ni dobro...nekaj je da te fant podpira in skrbi zate, drugo je pa da že skoraj iz principa noče iti na pijačo s prijateljema.
Prav tako to enačenje "iti ven" z "kurbarjenjem" je samo še en korak v ekstremno smer...
Že za samo zdravje zveze je pametno da vsak preživi kvaliteten čas z prijatelji in svojo družbo, in ja tudi jaz bi gledal čudno če moj kolega ne bi hotel iti v kino z mano.
Vesel sem da trenutno deluje super, ampak bi bilo pametno da greta vsake toliko časa kam skupaj z kolegi in brez partnerja, spita in v oporo sta si lahko še vedno vsak dan....prav tako praviš da se poskušaš sama spraviti na noge.
Ne se ne, ker trenutno ti je v tej situaciji preveč udobno in nočeš niti poskusiti, nisi odvisna od njega, si se pa polenila ker ne poznaš drugega.
Če se hočeš postaviti na noge, ne samo za trenutni čas ampak tudi za prihodnost ki lahko vključuje njega ali pa ne.....ta čas ko ti je nekdo v oporo in te ima rad izkoristi za to.
Meni je super da zveza deluje, in da sta oba srečna....mislim pa da če bosta skozi visela skupaj tudi ni dobro...nekaj je da te fant podpira in skrbi zate, drugo je pa da že skoraj iz principa noče iti na pijačo s prijateljema.
Prav tako to enačenje "iti ven" z "kurbarjenjem" je samo še en korak v ekstremno smer...
Že za samo zdravje zveze je pametno da vsak preživi kvaliteten čas z prijatelji in svojo družbo, in ja tudi jaz bi gledal čudno če moj kolega ne bi hotel iti v kino z mano.
Vesel sem da trenutno deluje super, ampak bi bilo pametno da greta vsake toliko časa kam skupaj z kolegi in brez partnerja, spita in v oporo sta si lahko še vedno vsak dan....prav tako praviš da se poskušaš sama spraviti na noge.
Ne se ne, ker trenutno ti je v tej situaciji preveč udobno in nočeš niti poskusiti, nisi odvisna od njega, si se pa polenila ker ne poznaš drugega.
Če se hočeš postaviti na noge, ne samo za trenutni čas ampak tudi za prihodnost ki lahko vključuje njega ali pa ne.....ta čas ko ti je nekdo v oporo in te ima rad izkoristi za to.
Cause the sweetest kiss I ever got, is the one I've never tasted.
Okej Led Zeppelin, da nekaj razjasniva ker očitno sem v prvem postu napisala to zelo na grd način.
Prvo, noben ni rekel da jaz njegovo druženje s prijatelji enačim z kurbarjenjem ali da on moje izhode ven s prijateljicami enači, kot da bom s kom šla. Dejansko so njega vabili na kurbe, zato mu je z njimi nelagodno iti ven, z ostalimi, ki so zanj normalni gre ven, kadarkoli mu paše. To, da ti zdaj omenjaš, da ne gre ven iz principa, je popolnoma zgrešeno. Ven gre lahko kadarkoli, kamorkoli. Nisem neka gospodovalna koza, ki mu nikamor ne pusti in to moram očitno miljonkrat ponovititi.
Če bi ga ti kot njegov kolega povabil v kino, jaz ne bi rekla popolnoma nič ali pa da ga ne bi pustila, kvečjem sam bi rekel da ne gre če bi tako hotel, po vsej verjetnosti pa bi šel.
Greva skupaj velikokrat ven, sama pa zadnje čase vsak posebej res bolj malo, to ne bom lagala. Vendar ne da bi komu to preprečevala, pač pa ker noben nima potrebe po tem, da gre sam ven.
In zelo užaljeno se trenutno počutim, če mi nekdo reče da se ne trudim prebroditi svoje težave.
Nisem več panična za vsako stvar, občutljiva, naučila sem se pogovarjati v prepirih, prav tako pa se ne derem več za vsako stvar, upam se iti na cesto od kar me je zbil avto je to redkost. SAMA ali z njim. Tako da kaj takega si ne bom pustila dovoliti, da ne kdo tako misli, že samo zato, ker misli, da zdajle ta trenutek vse ve.
Še enkrat ponavljam, da ŽELIVA BITI skupaj, ne da siliva en drugega. Je to res tako težko razumeti in me dajati v osebo, ki ne pusti svojega tipa niti dihat?
Prvo, noben ni rekel da jaz njegovo druženje s prijatelji enačim z kurbarjenjem ali da on moje izhode ven s prijateljicami enači, kot da bom s kom šla. Dejansko so njega vabili na kurbe, zato mu je z njimi nelagodno iti ven, z ostalimi, ki so zanj normalni gre ven, kadarkoli mu paše. To, da ti zdaj omenjaš, da ne gre ven iz principa, je popolnoma zgrešeno. Ven gre lahko kadarkoli, kamorkoli. Nisem neka gospodovalna koza, ki mu nikamor ne pusti in to moram očitno miljonkrat ponovititi.
Če bi ga ti kot njegov kolega povabil v kino, jaz ne bi rekla popolnoma nič ali pa da ga ne bi pustila, kvečjem sam bi rekel da ne gre če bi tako hotel, po vsej verjetnosti pa bi šel.
Greva skupaj velikokrat ven, sama pa zadnje čase vsak posebej res bolj malo, to ne bom lagala. Vendar ne da bi komu to preprečevala, pač pa ker noben nima potrebe po tem, da gre sam ven.
In zelo užaljeno se trenutno počutim, če mi nekdo reče da se ne trudim prebroditi svoje težave.
Nisem več panična za vsako stvar, občutljiva, naučila sem se pogovarjati v prepirih, prav tako pa se ne derem več za vsako stvar, upam se iti na cesto od kar me je zbil avto je to redkost. SAMA ali z njim. Tako da kaj takega si ne bom pustila dovoliti, da ne kdo tako misli, že samo zato, ker misli, da zdajle ta trenutek vse ve.
Še enkrat ponavljam, da ŽELIVA BITI skupaj, ne da siliva en drugega. Je to res tako težko razumeti in me dajati v osebo, ki ne pusti svojega tipa niti dihat?
-
Led Zeppelin
- Cosmopsiho
- Prispevkov: 7198
- Pridružen: 10. Avg. 2010 16:11
Očitno potem ne potrebuješ nobenega nasveta, ker očitno potem vse veš in razumeš 
.
Nisem ti rekel da si gospodovalna, ali da si morata pustiti da sta kdaj sama. Rekel sem da je za vsakega človeka in vsako zvezo zdravo da je človek sam, tudi če to ni želja.
Ker če se bosta kdaj res skregala, si bosta te zadeve ki jih opisuješ tukaj, lahko začela metati pod nos, in zatorej to da se malo osamosvojita ni nič narobe ker bosta pridobila samo na dodatni širini odnosa.
Ker če pomisliš, leta in leta in leta tega....se stvari nabirajo, vse se zdi super, potem pa se začne da si pustil mladost, da si poskušal pomagati. Sem že videl to, ni ravno lepo.
.
Nisem ti rekel da si gospodovalna, ali da si morata pustiti da sta kdaj sama. Rekel sem da je za vsakega človeka in vsako zvezo zdravo da je človek sam, tudi če to ni želja.
Ker če se bosta kdaj res skregala, si bosta te zadeve ki jih opisuješ tukaj, lahko začela metati pod nos, in zatorej to da se malo osamosvojita ni nič narobe ker bosta pridobila samo na dodatni širini odnosa.
Ker če pomisliš, leta in leta in leta tega....se stvari nabirajo, vse se zdi super, potem pa se začne da si pustil mladost, da si poskušal pomagati. Sem že videl to, ni ravno lepo.
Cause the sweetest kiss I ever got, is the one I've never tasted.