Občutek besa

[Teychi]

Živjo,

nekaj časa nazaj sem redno prebirala forum cosmopolitana, sedaj sem se pa na novo prijavila, ker sem vse podatke pozabila

Pišem zaradi pripetljaja, ki se mi je zgodil kakšno uro nazaj. Potrebujem nasvet, kako naj ravnam ob takih trenutkih.

Zadeva je taka, da sva s fantom pribl. 5 let skupaj, od tega 3 leta živiva skupaj. Včeraj se je pričelo neko kreganje zaradi malenkosti, ki se je danes po službi še nadaljevalo. Oba sva trdila svoj prav (kakor vedno) in mi je fant tako na živec stopil s svojimi besedami in dretjem, da sem postala čisto histerična in besna. V tistem trenutku sem bila tudi polna adrenalina, da sem z roko udarila v steno, da me še zdaj roka boli.
Fant je seveda vzel ključe od avta in šel nekam, ne vem kam...vem pa da mi paše, da sem sama..čutim neko olajšanje...
Sem pa drugače zelo mirna oseba z visoko mejo tolerance. Tako da me taki občutki presenečajo in hkrati tudi strašijo.

Zanimajo me mnenja, kako se izognit takim prepirom zaradi malenkosti? A ve "požrete" kdaj kakšno stvar, za katero ste prepričane da ste prav reagirale in se opravičite samo zato, da se ne bi kregale?

Če je kakšen predstavnik moškega spola, pa prosim tudi za mnenje

[sarimari]

jst, da imama različni mnenji glede določene stvari stojim a tistim, kar sama pravim. Čeprav so to povečini samo take banalne stvari, ki se naju ne tičejo, ampak vseeno pride do tega, da vsak trdi svoje. Jst obrazložim svojo teorijo, on svojo... Na koncu ponavadi reče, ok sej ti dam prav, sam nehi govoit al pa rečem, da je to taka banalna stvar, da se pa res ne splača spičit...

Če bi bla pa to neka mal bol resna stvar, pa nebi popustila, ker hoče itak vsak meti svoj prav. včasih je bolš predno ekspolodiraš, da mal ''predihaš'' zadevo, pa se malo umiriš, oz se upakneš, da razmisliš zakaj se sploh kregata oz. če je to sploh vredno...

Mislim, da vama bo tole koristilo, da se za par urc oz. kolko časa fanta ne bo, da se oba umirita, pa oba razmislita pri sebi o prepiru pa o vama... Ker se bota pol ko bota mirna najlaži pogovorila

srečno

[..Evelyn..]

Dokler ne udariš njega...je kul. Jz mam tud take izpade včasih..ampak itak z njimi samo sebi škodim, kak mobitel gre v smeti, kak členk modr.. glede prepirov pa..mja pomoje s "prakso" in pogovorom kako naj ravnata v takih situacijah prideš do lepih rezultatov. Ko sta mirna, nimata posledic prepirov se preprosto pomenita kako nameravata reagirat v prepirčkih in pač postopat morata odraslo in vidt cel kontekst, da se ne splača za brezvezne fore kregat in uničevat razmerja..Pomoje je vse v komunikaciji no.

[brandibelle]

fak, same nasilne bejbe na forumu

[sarimari]

sam z nasiljem itak nikamor ne prideš...

Jst sem se enkrat z ex spričkala zarad bedarije, nakonc je pršlo do tega, da me je mal brcno, jst pa nejga tok nazaj v tisti jezi, da se je kr sesedo...

ko me je pa pusto, pa ko nisem hotla nazaj it, v tistem momentu vrgo laptopa čez okno, telefon u steno... psiho pač

[sirova štručka]

...

[Teychi]

Dokler ne udariš njega...je kul.

Ne, drugače me ne popade nikoli, da bi njega udarla. Toliko pa imam poštimano na podstrešju Nastrada ali zid ali miza...

Se pa strinjam s tem, da imava verjetno težave pri komunikaciji, ko pride do nesporazumov/problemov. Vsak od naju postane trmast pri svojem in ne prideva do konca. Me pa preseneča samo, da se v meni pojavi tak občutek besa pri nesmiselnih prepirih oz. ko mi poči film.

Je pa v tem času že prišel domov, prinesel čaj iz trgovine in me objel. Tako da posledic tega prepira ne bo, razen če bo kater od naju spet začel to temo.



Za vnaprej bo pa treba nekaj ukrenit glede komunikacije, ja...

[slovenc79]

eh, se zgodi pač šlo je mal predaleč. v vsakem primeru se bosta pa morala umirit in potem pogovorit. vprašanje samo kdaj se bosta zadost umirila da bosta speljala pogovor.. do konca

[Teychi]

Pa tega preprosto ne bi smelo bit. Na partnerja se ne dere, partnerja se ne žali in po nikomur in po ničemer se ne udarja.

Se strinjam s tem, zato me pa skrbi, zakaj se mi pojavi ta občutek.

Da ne bo pomote, midva se zelo spoštujeva in tudi zelo veliko dobrega in slabega sva dala skozi in še vedno sva skupaj in se imava rada.
Tako da, tukaj glede tega sploh ne dvomim. Pred tem prepirom se dolgo nisva skregala, tako ni to najina stalnica.

Ko se pa pač zgodi, je pa potem tako.....ne znava se kregat, če se lahko tako izrazim

Pa fant je šel po prepiru z avtom nekam, tebi pa paše, da si malo sama... pa mene bi skrbelo zanj in ne bi bila mirna dokler ne bi prišel nazaj

Ja, tisti trenutek mi je pasalo, da sem sama. Jaz ga dobro poznam in vem, da kakšne neumnosti ne bi naredil. Zato sem bila mirna.
Od doma je bil uro in pol, če bi se stvar zavlekla, bi pa panična postala.

[sirova štručka]

...

[*Lani*]

Jaz sem bolj mirna in sramežljiva oseba, tako da se redko jezim, in ko se, dobim željo po distanci, ne pa po tem, da bi kaj udarila ali se drla. Ko pride do take jeze in želje po tem, da bi enostavno šla stran in prekinila na nekaj časa stik z drugo osebo, pa pomislim na to, da mi je mogoče mučno trenutno se s to osebo pogovarjati in jo stotič poskušati pripraviti do tega, da me posluša in razume, ampak da naj se ravno zaradi tega še malo bolj potrudim, ker bo potem treba ta pogovor imeti le enkrat, ne pa še stokrat ker se nisem dovolj potrudila in še ni razčiščeno. In dostkrat pomaga, ko si to parkrat ponovim, ker potem najdem motivacijo, da se še malo bolj potrudim, da drugi osebi predstavim svoje argumente še s stotih novih perspektiv, če je potrebno, da premislim toliko bolj o njenih perspektivah in ji prilagodim odgovore nanje, da bo bolje razumela mojo perspektivo, in se ves čas trudim bit čim bolj mirna in ne preveč sarkastična. In večinoma se potem zgodi, da sva s to osebo čez par ur debate do konca izčrpana, ampak vsaj veva, da se ta ista debata ne bo nikoli več ponovila in da sva uspela priti do enega novega razumevanja, kar se mi zdi, da naju potem tudi še malo bolj zbliža, kar mi da potem več motivacije se tudi naslednjič pripraviti do tega, da bi se malo bolj potrudila med debato. In mislim, da je to to. Nimam nikakršnega posebnega pristopa, le eno parkratno ponavljanje 'Nočem o tem debatirat še tisočkrat, nočem o tem debatirat še tisočkrat.'

[katy.]

Mislim, da se zna to vsakomur zgodit, tak izbruh besa, sploh ko gre za pripranje al pa razočaranje nad kako osebo, ki nam res dosti pomeni.
Treba se je samo potrudit pa kontrolirat to in se potem tudi znat opravičit.

[Zvoncica]

Če se ne znata kregat, se probita naučit kregat

Enkrat je Jochie mensezdi enemu svetoval, da nej se držita za roke, ko se pogovarjata o problemih to se mi zdi dober nasvet hehehe. sam probala ga pa še nisem

[delfinchek]

Jaz pa hočem po kregu vedno čim prej razščistit in se pogovorit in povedat, kaj me teži in bla bla bla. Npr moj fant se pa raje umakne preden pride do večjega prepira in se umirit. Potem to zgleda tako, da jaz gnjavim, da bi se pogovarjala, on pa meni nazaj, da hoče malo miru. Ponavadi se jaz malo umaknem in se kasneje lepo pogovoriva. Zdaj sem se že navadila, na začetku me je pa blazno motilo, da se je umaknil.
Mi pa zelo paše, ko sem najbolj razburjena, da grem s psom in škatlico cigaret na en zelo zelo dolg sprehod. Na tak način dam malo ven, se še zmatram in se mi živčki pomirijo.

[Led Zeppelin]

Navodil kako se pravilno kregati ni

Itak bo vsak počel kar bo hotel v prepiru, en bo užaljen, en bo preteklost vlekel naprej...

Pač tudi če se kregaš lahko poslušaš kaj ona pravi, ne vlečeš notri brezpredmetnih tem in varuješ svojo privatno lastnino