neenchy napisal/-a: - da je najina zveza prišla do točke ko oba veva da je konec, samo mučiva se še, ker nobeden nima poguma končati
- Da hvala bogu, da je tudi moja prijateljica tako zabušavala s faksom kot jaz in sva obe na istem - pri diplomski. Se lahko spodbujava in skupaj hodiva v knjižnico (no, to nama še ni uspelo

). Meni manjka, da me nekdo malo vleče naprej. Ker v zadnjem letniku nisem imela nobenega sošolca, s katerim bi se do te mere zaštekala, da bi se skupaj učili, debatirali o izpitnih rokih, skupaj delali seminarske itd (pač, ponavljala tretji letnik in so me moji stari sošolci pustili za sabo), mi je šlo porazno.
- Da nisem za nobeno rabo zadnje čase.
- Da me je razveselil prejle nekdo na FB chatu.
- Da se mi je včeraj sanjalo, da je umrla moja zajčica

Ne vem zakaj, ampak zadnje čase imam ful pogosto takšne sanje. Ful mi je grozno, če samo pomislim, da bi zbolela, po možnosti še, ko mene ne bi bilo doma. Sicer še ni tako stara, ampak mladiček pa tudi ni, ima ene 4 leta in pol. Vem, da nekateri zajčki dočakajo tudi več kot 8 let, ampak vseeno...
- Da komaj čakam moje potopisno predavanje, čeprav je šele čez skoraj 2 meseca.
- Da bi morala napisati članek, ampak po pravici povedano bi še malo počakala in poslala še par mailov okoli, ker se mi ponujena vsota za potopisni članek ne zdi veliko. Pač vem, da bo napisan nadpovprečno dobro glede na nivo člankov, ki so ponavadi objavljeni v njihovi reviji in bi mi lahko plačali več. Yup, I'm that good.
- Da se najemnina ne bo sama plačala in kolikor mi že plačajo, je bolje kot za zadnji članek, za katerega sem dobila le obljubo, da mi pošljejo majico, pa še to je ostalo le pri obljubi
