Umrl bom, pomagajte

[pkog12]

po skoraj 2 letih sem vseeno bolj zalkubljen kot 1. dan

[Led Zeppelin]

Bom direktno povedal;

Pomoje je konec, če te ženska ne klikne ne vem koliko dni, se je odločila.

Sicer neizmerno spoštujem tvojo ljubezen do nje, in tvojo vnemo...tega ni veliko. Bom pa obenem rekel, da je ravno to da to tok kažeš neprestano in delaš iz vsega big deal, njo duši...to ni ljubezen.

Tukaj pišeš kako si poseben in koliko jo imaš rad, ne vidiš pa resnice. Na tvojemu mestu bi tale čas raje porabil za razmišljanje kaj sem naredil narobe, in namesto da bi jo moril s smsi bi spoštoval njen čas in prostor.

Če res toliko pišeš koliko jo imaš rad, boš šel do nje in rekel: žal mi je za vse kar sem storil, ker sem te dušil, ker sem te izsiljeval.
Nič ne omenjaj sebe, svojih potreb...to je opravičilo in ne prošnja. Da si ne drzneš vprašati če bi lahko bila spet skupaj.
Opraviči se, in samo odidi.

Potem jo pusti popolnoma pri miru, nič kontakta...in če bo po enemu čudežu dejansko stopila v kontakt, pametno uporabi to priložnost. Resno model, malo se umiri, bolj počasi....razmisli kaj si naredil narobe in kako boš lahko to popravil.

Opraviči se ji kot dec, ne kot cmizajoča hočem-biti-kaznovan mevža

[Mahagonij]

Zdravo,
sem fant v stiski in to je prvi forum na katerega sem naletel v upanju, da najdem nekaj odgovorov. Naj Vam najprej predstavim svojo zgodbo. X bo predstavljal mene, Y pa žensko, ki mi je praktično pomenila vse.

Vse se je začelo pred približo 20 meseci, 30. aprila 2010. Vedno sem bil priden, zmerno delaven, a hkrati sem ogromno časa porabil za razne neumnosti na računalniku. Bil sem predan prijatelj in rad poslušal probleme vseh, kateri so se čutili, da mi lahko zaupajo in jim v zameno potožil tudi kakšno svoje breme, vendar sem se nato vedno čutil dolžnega. Izjemno rad imam ta občutek, da mi lahko nekdo vse zaupa in mi spove vse, kar ga teži. Hkrati sem bil tudi predan žurer in sem malokatero noč, ko ni bilo srednje šole, preživel doma. Skratka imel sem super življenje, ni mi manjkalo zabave, prostega časa, denarja, ničesar...
Potem pa je prišel ta dan, 30. april 2010. Vstal sem pozno popoldne, opravil nekaj klicev in odgovoril na par SMSov, ki so mi ostali od prekrokane noči. Ko sem prejel odgovore na vse SMSe, sem dobil odgovore, da lahko 1. maj pričakam s prijatelji na 3 lokacijah. Prva se mi je zdela solidna, vendar sem jo zaradi tega, ker bi nanjo prispel prepozno, zavrnil, saj me je še od prejšnje noči malce bolela glava. Druga možnost se mi je zdela imenitna in hkrati tudi najboljša. Vse, kar bi moral storiti je to, da bi šel na avtobus in se odpeljal 30 minut v 1 smer. Tretja možnost pa se mi je zdela najmanj privlačna, saj bi tam moral preživeti noč pri sošolcu, ki nad menoj ni bil najbolj navdušen, vendar bi me tja spravili prijatelji. Kakorkoli, odločil sem se za 2. možnost, stopil iz hiše in odvihral proti avtobusni postaji, vendar sem se v trenutku, ko sem prispel na postajo zavedel, da sem se premalo oblekel in zato odhitel nazaj domov po dodatno majico in dežnik (za vsak slučaj). Ker se mi je ekstremno mudilo, sem na poti nazaj klical mater in ji rekel, naj mi s stvarmi prihiti nasproti. Stvari sem nato dobil in takoj odhitel nazaj na avtobusno postajo, vendar me voznik avtobusa, kljub temu, da je videl, da hitim, ni počakal in je kar speljal... bil sem obupan in nisem vedel, kaj naj storim. Rekel sem si nekaj v smislu, saj bo boljše, 1 izgubljen prvi maj in preživet z družino tako ali tako ne bo škodil. V tistem trenutku pa me pokličejo prijatelji, ki so bili namenjeni na 3., meni najmanj ustrezno lokacijo. Spet sem se premislil in si rekel, da tako ali tako nimam kaj zgubiti in odšel z njimi. Sproti smo se spomnili, da smo pozabili pijačo in se odpeljali kratko pot nazaj do trgovine, kjer sem kupil nekaj "fake" redbullov.
V roku 30 minut smo prispeli do sošolca, se raztovorili in pripravili vse potrebno za žur. Tam pa so pred nami že bili nekateri kolegi, vključno z mlado punco, najlepšo žensko, kar sem jih kdaj videl. Imela je zelene oči, kar sem opazil v momentu, prelep piercing pod spodnjo ustnico(kljub temu, da piercingov ne maram, je bil ta neverjeten) in na desnem licu najlepšo rjavo lepotno pego, ki sem jih bil videl. Čeprav se mi je zdelo, da je zaradi nenehnega zbadanja s strani drugega kolega, bila že zasedena, se mi je zdela privlačna, vendar do tedaj še nisem imel bližnjega stika z žensko, saj se nikoli nisem čutil, da ženska lahko poteši moje potrebe s strani moje osebnosti (s tem ne mislim sexa - naj omenim, da mi ta spolni akt pomeni izjemno veliko in zato poprej kljub možnostim, spolnega odnosa nisem hotel imeti, saj sem vedno sanjal, da ga bom dobil s strani ženske, ki jo bom neizmerno ljubil in bo hkrati tudi ona ljubila mene, da bo ta ženska, ki se mi bo prepustila bila tudi moja najboljša prijateljica in da ji bom lahko zaupal del srca), saj sem bil žurer, precej geek in hkrati tudi čustveno zelo občutljiv človek. No, noč se je nadaljevala in dozdevalo se mi je, da sem tejle punci, imenovani Y, vedno bolj všeč. Sprva sem povprašal tega sošolca, ki me je na vso moč preziral in je hkrati bil njen sosed, kdo točno je ona (poleg njenega imena seveda), kakšna je, kako se vede, koliko je stara,... ko sem dobil odgovore, nisem mogel verjeti, stara je bila zgolj nekaj dni čez 15. Ker nisem verjel lastnim besedam, sem jo moral to vprašati, saj mi je delovala precej precej starejša. Tudi slog govora in njena čustva so mi delovala zelo dorasla. Noč se je dobro začela in odšli smo do ognja, ki so ga tamkajšnji prebivalci pripravili za 1. maj. Ko smo stali ob pogorelih ostankih, me je Y začela spraševati bolj intimne stvari kot so npr. če sem že imel punco, kaj rad počnem, skratka nekaj, kar rada vpraša skoraj vsaka punca, vendar glas, ki ga je ta imela in nasmeh, ki mi ga je podarila, je bil neverjeten, priznam, bil sem prepoln sreče, v upanju, da bi s to žensko lahko po tejle noči preživel še kakšen dan. Ko je ogenj do konca pogorel, smo se z druščino, vključno z njo, podali na sprehod okoli vasi... to je zame bil najlepši sprehod v življenju, čeprav sem bil rahlo skeptičen zaradi njene starosti (je 2,5 let mlajša), sem dopustil, če bo sama hotela, da se mi lahko približa in lahko govoriva zasebno, brez da bi naju kdo poslušal. Vse bolj in bolj sva začela zaostajati za ostalimi kolegi, ko me je ta ženska naenkrat vprašala:"Si se že kdaj poljubljal". Srce mi je zastalo in nisem vedel kaj naj naredim, nisem hotel izpasti neizkušen, neumen, vendar sem priznal, da se še nisem, saj se mi je to zdel najbolj odkrit način. Ni minila sekunda, ko so se njene ustnice že dotaknile mojih! Preplavil me je izjemen občutek, boljši od tistega, ko sem izvedel, da ne bom umrl (prej sem 2x trpel za močno boleznijo imenovano meningitis - v pričakovanju izvidov, kakšna vrsta bo 2. okužba s to boleznijo so mi doktorji dejali, da če bi v 2. dobil klopno različico te bolezni, bi umrl, saj možgani ne bi prenesli šoka) in počutil sem se neverjetno srečnega, saj nisem mogel verjeti, da bi tak angel, najlepša punca, kar jih obstaja, svoje srce dala ravno meni. Ko sva poljub prekinila, sem obnemel in v noči potočil solzico, vendar ji glede tega nisem nikoli povedal, saj sem se hotel delati ponosnega. Pohvalil sem jo, da je ta poljub bil izjemen (o tem poljubu me je kasneje še nekajkrat povprašala in v spominu mi je ostal v enakem občutju, kot ko se je zgodil in to sem ji vedno na novo pripovedoval). Ko je ta moment šel mimo, sem se prvič v življenju odločil, da če je za kaj vredno trpeti, je vredno trpeti za tako pristno punco, kot je ona. Še nekajkrat sva se spogledala in odhitela za prijatelji, ki so bili že mnogo, mnogo pred nama. Kljub temu, da sem vedel, da se ji najverjetneje dopadem, je nisem hotel objemati, da si ne bi mislila, da jo hočem izkoristiti na kakršenkoli način, hkrati pa tudi nisem hotel, saj sem se odločil, da jo moram prej dobro spoznati, preden ji zaupam svoje srce. Ko sva lovila to skupino prijateljev, sva odšla v bolj strm klanec. Med hojo sva se non-stop dregala drug ob drugega in si pripovedovala same čudovite stvari, neverjetno lepo mi je bilo poslušati njen glas. Ko sva prispela na vrh, so naju v kolibi, kjer se je žur začel in kjer sva si z Y izmenjala prvi pogled, že vsi pričakovali in naju rahlo, vendar prijetno zbadali. Ta njen sosed in sošolec, ki me nikakor ni maral, me je nato prijazno prosil, naj še z njim naredim 1 krog okoli vasi in se z njim pogovorim o nekaterih zadevah. Ker resnično rad poslušam druge in jim svetujem, sem se odločil, da bom Y za sekundo izpustil izpred oči (popolnoma sem še bil v ekstazi) in se posvetil sošolcu. Na pol poti, ko se mi je izpovedal, da mu je všeč neka druga punca, ki je tudi bila na žuru, sem mu povedal kaj in kako naj naredi, da se ji bo približal (čeprav sem bil v lovljenju deklet neizkušen, saj sem ravno pred nekaj minutami spoznal svojo prvo). Ko se mi je izpovedal in sem mu podal par nasvetov, mi je rekel, naj se držim čim dlje stran od Y, ker ima probleme, tako osebne kot tudi družinske. Hotel sem, da mi pove več, vendar mi ni hotel in je kar naprej govoril, naj se je izogibam. Odločen sem bil, da neglede na to, kakšne probleme ima, ne morejo biti takšni, ki bi me prizadeli in me spravili iz tira. Nato se na njegove besede niti nisem več oziral. Ko sem prišel nazaj, sem Y odpeljal iz kolibe na zrak in jo malo povprašal o zadevah, vendar sem ji povedal, da če o tem še ni pripravljena govoriti, da ni problema. Iz nje se je izlilo vedro emocij, mnogo problemov, slabe vesti in žalosti, vendar sem bil odločen, da ji bom pomagal in povedal sem ji, da če me bo kadarkoli potrebovala, mi lahko zaupa karkoli hoče. Nekatere stvari so bile resnično take, ki bi najverjetneje mnogo ljudi spravile na konec obupa, da bi tako dekle pustil, vendar sem lahko videl, da je v duši dobra, iskrena oseba (to pri ženskah lahko vidiš že iz nasmeha in glasu - oboje na njej je bilo božansko). Ko sva se pogovarjala, sem kljub vsem težavam, za osebo, ki sem jo poznal komaj nekaj ur, ostal trden, saj je bilo opazno, kako se njeno vedro žalosti prazne. Ko sva se po dolgem pogovoru dogovorila, da mi lahko karkoli hoče pove kadarkoli hoče, me je povabila in nekako hotela prepričati naj spim pri njej, vendar se mi je to zdelo narobe, vsaj dokler je ne spoznam še bolj osebno. Nekaj časa me je še prosila, vendar sem ji prijazno rekel, da ne vem, če bi to bilo prav in da se bova slišala naslednje jutro ter da je izjemno lepa in naj pazi nase in ostane takšna kot je. Za tem so me prijatelji spravili v hišo, kjer sem v momentu sreče zaspal.
Naslednje jutro sem vstal in prva stvar, ki sem jo hotel narediti je bila ta, da jo pokličem in da s ponovno dobiva, vendar sem se odločil, da bom še nekoliko počakal, če me bo prej kontaktirala ona. Po nekaj urah smo se odpravili domov, ves ovit v veselje, sem nisem mogel več upirati in sem ji iz avta poslal SMS v katerem je pisalo, da je bilo prejšnjo noč imenitno in da se bova še slišala. Minilo je kar nekaj dni, v katerih sva si izmenjala par sporočilc, preden sem začel misliti, da bi lahko iz tega še nekaj bilo. Ko sem si z njo začel pisati še v zgodnjih dopoldanskih urah med poukom, je ta sošolec to opazil in rekel, da me je na to že opozoril in naj si z njo ne pišem več. Normalno, da ga nisem poslušal in glede na razplet je bilo to tudi prav, saj če bi ga, ne bi doživel najlepših trenutkov v svojem življenju.
Dnevi so minevali kot bi mignil in tu je bil 17. maj, dan, ko je napočil koncert Metallice v Zagrebu, dan, ko sem se odločil, da bom s to punco poskusil napraviti korak naprej. V znak temu, sem jo vprašal, kaj ima oblečeno in dobil sem odgovor, ki mi je od sreče skozi oči ponovno porinil rahlo solzico (čeprav ni bil preveč intimne narave, me je zelo osrečil). V naslednjih nekaj dneh, sem končno dobil dovolj poguma, da sem jo po pouku vprašal, če se hoče dobiti v živo in normalno, da je privolila. Ker so imeli ravno astronomski večer, sva se dobila med 21:40 in 22:10 (še danes se spominjam te ure), kjer sva malo klepetala, šla na krajši sprehod in si izmenjala drugi poljub v življenju. Minil je teden poln pisanja SMSov, klicanja in skratka, nepozabnih trenutkov. Ko je nastopil 28. maj, sva se odločila, da prvič pride k meni na obisk (prepičan sem, da je bil petek). Nevede je v tem času oče ravno priredil žur na katerem so bili zbrani vsi znanci in kjer sem potem moral Y tudi predstaviti... izgledalo je nekako izkoriščevalsko, da sem jo pripeljal pred vse sorodnike, vendar nisem vedel, da so vsi prišli in tudi če so, sem jo mislil pretihotapiti v sobo, ker sem imel občutek, da se počuti nekoliko zapostavljeno pred vsemi. Kljub temu, pa so na vratah dnevne sobe ravna majali skoraj vsi, tako da je bila predstavitev neizogibna. Ko je ta procedura šla mimo, so mi vsi rekli, da punca izgleda izjemna in da se je z njo lepo pogovarjati, čeprav izgleda precej plašna. Za tem sva odhitela v sobo, se zaklenila in se tam pogovarjala o 101 stvari, bil sem presrečen. Neštetokrat sem jo nežno poljubil, saj sem bil še neizkušen, vendar me to ni zanimalo, saj sem bil noro zaljubljen v najlepšo žensko. Dnevi so nato minevali in videvala sva se po 2x tedensko, saj ji njena mama več ni dovolila (kar se mi je zdelo sprva prisrčno), vendar so bili ti trenutki vseeno več kot nepozabni. Dnevi so se bližali 14. juniju, ko je imela valeto in v tem času sem o njej izvedel že marsikaj (prek njenih prijateljev, znancev, FBja, gmaila, saj mi je vse zaupala -> imela je ogromno podatkov, zaradi katerih sem trpel, ko sem jih gledal, vendar sem ji vseeno skušal pomagati -> to so bile najbolj grozne reči, ki bi jih lahko pričakoval pri ženski, vendar sem razumel, da je bi lto rezultat kraja kjer živi in pomanjkanja prijateljev/prijateljic), kar si v bistvu nsiem želel izvedeti, ampak sem hkrati tudi hotel, saj sem vedel, da ji lahko nekako pomagam. Ko sem gledal te stvari, ki jih je imela, klepete iz zgodovine, prejšnje partnerje, itd... sem se večkrat hudo zjokal, ji govoril, da bova prekinila zvezo, če mi vsega ne zaupa itd, a na koncu sem se ji vedno opravičil, rekel naj pride do mene, ko lahko in da se bova o vsem temeljito pogovorila, saj je ni ovire, ki bi me od nje odvrnila. Vedno sem jo tolažil, iskal zanjo lepe besede in jo prepričeval, da ni storila ničesar narobe, saj sem tudi sam mnogokdaj bil naiven, vedel sem, da ko se bo izpovedala in bo vse dala iz svoje duše, da bo postala drugačna, tako da me ni motilo čakati in jo tolažiti ter pomagati ji nositi breme. Potem pa je nastopil ta dan njene valete, prišla je pome in me odpeljala do njenih sošolcev, nakar so naju ti grdo zavrnili, čes da je ta dogodek namenjen zgolj njim in da midva nisva zaželjena. Skoraj se je zjokala, vendar sem to potolažil in odšla sva nekam sredi gozda, kjer sem ji pod ritko dal mojo jakno, ki jo imam trenutno na sebi (saj sem se odločil, da preden se slečem/sezujem to napišem, saj mi je izredno hudo) in nato sva se pogovorila, povedal sem ji, da bo zraven mene vedno dobrodošla, da jo ljubim in da jo ne bom NIKOLI zapustil. Malo sva se mečkala, pripravil sem jo, naj mi pove še več o sebi, čeprav sem večino že vedel (ker v zgodovini gmaila, hotmaila itd ni brisala podatkov... -> izvedel sem tudi, da je nekaj dni pred mano šla iz zveze, ki jo je imela s precej starejšim tipom, ki jo je zgolj izkoriščal in nato zapustil) in sva se o tem tudi pogovorila in sporazumela. V njej nisem nikoli videl "damaged goods" kot so mi drugi govorili (ne poznam človeka, ki mi je ne bi odsvetoval), zgolj preprosto punco, ki mi je ideal in s katero hočem biti vse življenje in preživeti vsako sekundo... resnično sem bil trdno prepričan, da je ne bom, saj me s svojimi skrbmi ni obremenjevala s tega vidika, da bi mi jih ona pripovedovala, ampak sem jih iz nje izvrtal sam (v nasprotnem primeru bi se počutil izkoriščenega in zgolj kot lutka, katera je namenjena izpovedovanju). Kot sem rekel, nastopil je ta 14. junij in po tem dolgem pogovoru sredi ničesar, sva se odpravila domov, tam sva ležala in se pogovarjala, nakar sem jo počasi začel slačiti kos za kosom in naenkrat, ko je bila popolnoma gola je začela jokati in spomnim se, ko sem jo vprašal kaj je narobe, da je odgovorila, da ni vedela, da imaš lahko odnos iz prave ljubezni. Potolažil sem jo, ji obrisal solze in tisto noč sem tudi izgubil saj veste kaj, vendar mi ni bilo žal, ne vem, če obstaja lepši način, kot ta, ki se je pripetil meni. Povedala mi je tudi, da je ona to, kar sem to noč izgubil jaz, izgubila več kot leto nazaj, ko jo je nekdo prisilil v odnos (kar se je tudi izkazalo kot resnično, saj je ta človek na koncu pristal na sodišču)
Naj preskočim naprej nekaj dni, ko naju je oba bilo strah, kaj se bo zgodilo, saj je kontracepcijske tabletke uporabljala šele 3 tedne in sva prebrskala vsak forum in vsak kotiček, da bi videla kakšne so lahko posledice....
Potem je prišel čas počitnic in odločila se je, da gre na neko šolo v LJ, katera mi je res delovala enkratna in je hkrati pokazala njen pravi, umetniški karakter na katerega sem čakal, da se pokaže. Bila je izjemno vesela in srečna, saj je bila sprejeta in hkrati, sem bil zanjo bil vesel tudi jaz, pravzaprav bolj vesel, kot kdajkoli prej v življenju... ta trenutek, ko je bila sprejeta je bil res nepopisen... ne morete verjeti, kako je bila srečna.
Med počitnicami sva se potem videla približno 2x na teden, vendar je bilo to dovolj, na đabestu sva porabila vse minute in smse... vse je bilo perfektno. Še njena mama, ki je bila zaradi njene preteklosti skeptična do vseh, me je toplo sprejela. Počitnice so tako bile pravljica, dobesedno Sredi počitnic sva imela manjši prepir, saj si je nekaj dopisovala z enim fantom, ki ga je spoznala na netlogu, vendar takoj, ko sem ji rekel, da jo bom pustil in sem se resnično razjezil, ga je opustila, češ da je bila neumnost, saj pod vplivom vseh narkotikov kdaj ne funkcionira pravilno.
S 1. septembrom 2010 je vstopila v 1. letnik, jaz pa v 4. Ob vikendih se je v petek, ko je prišla iz LJ ustavila zar par urc pri meni, kdaj celo prespala in nato v nedeljo odšla nazaj, kdaj jo je peljal celo moj oče. Ko je koga potrebovala, sem bil tam, sem jih svetoval in ji pomagal. Hotela je biti v določenem domu, vendar ji psihiatrinja tega zaenkrat še ni dovolila, zato je bila v nekem posebnem domu, kjer se je baje imela solidno (nekaj ni bilo v redu zaradi določenih vzgojiteljic, ki so se nesramno znašale nad temi puncami - večkrat sem poslušal kako nesramne so bile do njih, saj je pustila mobitel prižgan. Imela je določene učne ure, med katerimi si ni drznila govoriti z mano, vsaj sprva ne. Vsaj ponedeljek je imela vodene sestanke itd... vedno je bila najbolj pridna punca v skupini, bila je že popolnoma zdrava, nič ji ni manjkalo, vse nagrade, ki so jim jih podarili v domu je prejela -> te so bile podarjene skladno z delavnostjo osebe. Skratka v domu je bila samo zaradi tako hude preteklosti, katere baje ne bi tako hitro prestala, če ji jaz ne bi stal ob strani)... skratka, vse pretrpljene noči zaradi nje so pomenile natanko 0 v primerjavi s tem, kar mi je podarjala. Vse sva si delila, od gesel na FB, Gmaila, Hotmaila, do netloga iitd in ko jo je kdo pričel osvajati, ga je takoj odvrnila. Vedno me je klicala, govorila sva vsak dan po vsaj 1-2 ure, izmenjala stotine sporočil (celo vse brezplačne na najdi.si na dan sva porabila VSAK dan). Tako je šlo leto skozi, v očeh vseh je postajala drug človek, z vsakim, ki je vsaj delno poznal njeno preteklost sem se pogovoril, čeprav me je sprva bilo malce sram, sem se s tem spoprijel skupaj z njo. Tako po novem letu 2011 ni nihče več poznal stare Y, temveč so mi vsi zavidali novo osebo, ki je postala. Spremenila je barvo las, oblačila, izbirsala stare prijatelje, spomine itd, vsa njena temna plat je prešla na svetlo in to mi je izjemno ugajalo, res da sem jo v to, da se spremeni sprva močno nagovarjal jaz, vendar ji je to nekako šlo pod kožo in tudi sama je začutila, da ji ta novi ritem dosti bolj ugaja. Skozi leto je pridobila mnogo prijateljic, postala ena najbolj usprešnih učenk, bila aktivna pri drugih dejavnostih, skratka njen delavni dan se je pričel zjutraj ob 7 in končal šele okrog 9 ure, VSAK DAN, resnično je postala druga oseba in za to mi je sprva bila zelo hvaležna.
Potem pa se je leto bližalo koncu, vesela sva bila, da bova tako kot v preteklosti vse počitnice in praznike preživela skupaj. Te počitnice so resnično hitro minile, pri meni je bila tudi po več dni, bila je moje življenje, srce sem dal v njene roke. Čutil sem, da mi je resnično hvaležna in da me resnično ljubi, saj ni vzpostavljala kontaktov z drugimi fanti v preveč perverzne vode, dobila je prijateljice in prijatelje na katere je lahko prenesla pogovore itd, skratka, zdel ose mi je enkratno.
Ko so se počitnice končale, sem bil sprejel na pravno fakulteto, kjer imamo ogromno pouka in smo na faksu tudi po 12 ur, ona pa je prešla v 2. letnik. Vpisal sem se dodatno še na fitnes, kamor sem prej hodil tudi cele počitnice (čeprav mi je Y govorila, da ne mara mišičastih moških, sem ji rekel, da mi je to v veselje in še naprej hodil, ker nisem bil pretirano mišičast). S fitnesom sem nadaljeval in ga obiskujem še danes. No, kot sem omenil, sva se v njenem 1. letniku videla vsak petek, ko je kdaj tudi prespala in nedeljo, ko je odšla v LJ. Sedaj pa sva ob petkih skupaj hodila domov, vendar ni nikoli prespala, ker je rekla, da ima preveč dela. Prespala pa je ob nedeljah, ker v ponedeljek ni imela pouka. Ko sem bil z njo, sem vseeno bil najsrečnejši človek, opažati pa sem začel, kako je postajala vse bolj nasilna ob vsaki moji kretnji. Meni se je zdelo ljubko, kako jo 3x vprašam kako je, ko jo pokličem, ona pa se je name kar zdrla. Vse sošolke so me zajebavale, da če ji jaz oglasim ooj piki, kako potem ona kliče mene -> Y mi je zatrjevala, da se ji oglašam v stilu KAJ JE... resda sem to parkrat izustil, vendar to samo pred kakšnim kolokvij oz. ko sem bil zaradi šole izjemno znerviran, vendar sem se ji takoj za tem opravičil. Skratka, potem je prišel moj bday, na katerega sem se moral učiti (konec novembra) in ona je prišla, bila tukaj 1 uro nato sem rekel, da se vidiva naslednji teden, ker sem trenutno prezaposlen. Lupčakala me je in ni hotela iti potem pa sem jo le spravil in hkrati spravil tudi sebe, za knjige. Naslednji vikend je v petek sva skuapj šla domov, vendar ni hotela prestapati, saj je imela ogromno dela. Prespala pa je v Nedeljo, vendar je bil problem, ker imam probleme s spečnostjo in nisem mogel zaspati zato sem gledal neko serijo -> neznatno se je razjezila in sama zaspala, čeprav sem se ji opravičil in ji to razložil. Potem je nastopilo praznovanja mojega rosjtnega dne, katerega sem ji omenil 2x, vendar na neprepričljiv način (tega se zavedam), saj sprva niti nisem mislil praznovati. Ko je ta dan napočil, sem jo poklical, vendar je rekla da je že prepozno in da ne more... v tistem trenutnku sem si rekel da pač ok, je pozabila, vseeno jo imam neznansko rad, čeprav sem jo že močno pogrešal. No še 1 teden za tem, sem se po dolgem času ponovno skušal vpisati v njen FB, da bi s priajteljem igral igro Osvajalec (prek FB računa -> on na mojem, jaz na njenem računu), vendar je bilo geslo spremenjeno. Ko sem prišel domvo sem jo prosil, če mi gesla spet zaupa, saj se mi zdi, da se mi oddaljuje. Vse skupaj je vodilo v prepir, saj sem gesla nekako zahteval. Ko sva se skregala, sem jo poklical in se opravičil in nato sva naprej govorila normalno in si pošiljala lepa sporočilca. No nekaj dni za tem sva zaradi gesel ponovno prišla v prepir in naenkrat dobim sporočilo od njene kolegice, da sem bedak, da tako silim Y v nekaj kar noče in da ne vem zakaj Y sploh hoče biti z mano... rekel sem, naj se ne vtikuje v tuje posle. No, še 1x sva se opravičial drug drugemu in prišla je nedelja, v nedeljo sem jo peljal v LJ, gledal v avtu nazaj ker jo je bilo tako sexy gledati kako spi... v LJ sem jo prosil naj prespi pri meni, vendar je rekla da ne, ker ima preveč za delati. Z njo sem šel s trolo do doma v katerem je in jo tam pustil in obljubila je, da mi bo pokazala mobitel v četrtek, če jo do četrtka ne prosim ne za geslo ne za mobitel. Bil sem izjemno vesel in je za ta gesla niti nisem nameraval vprašati. Skratka jaz sem še vedno bil zaljubljen do ušes, tako kot prvi dan. Naslednji dan zjutraj ji nekaj pišem ampak mi je odgovarja in sem rekel, da ni kul in naj me neha ignorirati. Nakar se razjezi in reče, da ne moreva biti več skupaj ker se zaradi mene preveč sekira. Rekel sem naj se pomiri in da se srečava med odmorom (njena šola in moj fax nista daleč narazen). Opravičil sem se ji in ji napisal OGROMNO smsov, kako ne morem živeti brez nje itd... normalno, bil sem v paniki, niti nisem vedel, da je kaj narobe, živel sem v utopiji, da me ne bo nikoli zapustila, saj sva se 1 leto praktično kregala 0. Ko sva se dobila je rekla, da sem se odkar sem v LJ, preveč spremenil in da me ne ljubi več in da ji nisem več všeč... no, razjokal sem se in rekel, naj še malo premisli ... nato se je razjokala tudi ona. V četrtkek, ko sva se ponovno dobila, sem dobil odgovor da je že premislila in da noče biti več z mano in da je konec... lepo sva se pogovorila in rekel, da bom počakal, da me začne pogrešati itd... sedaj, danes, po 1 tednu sem jo kontaktiral (nisem dobil niti voščila za božič) in rekel, če je prosta čez vikend, vendar sem zavrnjen, roko na srce, nisem vedel ali naj pričakujem da bom ali ne... rekla je, da je boljše če sva narazen. Vprašal sem jo še, če me kaj pogreša, vendar je rekla, da me po pravici povedano ne pogreša... Resnično nisem čutil, da je karkoli narobe od začetka leta, čeprav sem začutil, da ji moje kretnje niso všeč, zato sem se začel spreminjati in lahko rečem, da te nekaj takega hitro in korenito spremeni. Prav tako je pred skoraj 1 letom tukaj prosila za neko žensko igračko, ki sem ji jo mislil podariti za božič, za rojstni dan pa sem že našparal, da ji bom kupil laptopa, ki ga potrebuje... Verjamem, da se je zgolj razjezila, vedar sem se moral razpisati. Čutim, da me vsaj malo pogreša in da bova lahko v roku meseca, ko se pomiri in me kaznuje zaradi mojega neprimernega obnašanja do nje, začela stvari na novo. Saj pravim, ko enkrat spoznaš sorodno dušo, jo pač spoznaš in se ji ne odrečeš, negledene na to kakšen pekel stoji med tabo in njo Ima najlepši nasmeh, ogromne oči, izjemen glas, perfektno osebnost in je izjemno ljubezniva.

Ne vem kaj naj naredim, te počitnice naj bi se učil, vendar sem večino časa preživel na www.enotalone.com . Brez te ženske je težko živeti, drug drugemu sva bila vse, bila je moj najboljši prijatelj, z njo sem si pisal non stop, ni ga bilo dneva od 1. maja, da si ne bi voščila dobro jutro in lahko noč . Lepo mi je bilo, ko je poklicala, vedno, ko se je na mobitelu izpisalo Moia <3, sem najprej pomislil na piki

Vsake noči in dneva se spomnim z njo, vsega,... vendar mi nikoli ni povedala, da so problemi nastali in da se o njih hoče pogovoriti. Vse bi naredil zanjo, srce bi si iztrgal.
Sicer po 1 tednu nisem več v solzah in brez problema zaspim, vendar nočem drugega dekleta, saj je ona bila presežek mojih sanj, bolj faca od najboljše face in s tako hočem preživeti življenje Zadnje kar je sedaj, je to, da bi videl njen mobitel in fb, bilo bi neverjetno slišati njen glas... v bistvu sem cel teden čakal, da mi bo pisala ali pa klicala, vendar sem jo moral pošteno razjeziti. Želim si, da bi vedela, da nikoli nisem neiskreno mislil, da je ona izjemna. Bil sem butel in nikoli nisem priznal, da je lepša s svojo naravno barvo las, kakor blond... ja priznam, veliko napak sem naredil tudi jaz, vendar si želim vsaj še nekaj malega, na čemer bi lahko gradil ljubezen v punci, ki prekaša vse, še mene, na veliko

Oprostite zaradi dolgega pisma, vendar ji nisem hotel moriti in nisem vedel kam naj se obrnem, je prvi forum, ki se mi je izpisal

Jst mislim da bi si lahko kake pomisljaje omislili v tem URLju. Sem dolgo rabil da sem pogrutal da gre za "e-not-alone.com". Vedno mi je "enota" skakala po glavi in mi nic ni bilo jasno kaj naj bi to bilo.

[sirova štručka]

...

[CaliLove*]

To, da ti ves, da gre za "E Not Alone" in ne "enota" je res bistveno za resitev tega problema in si moral zato cel post citirat?
(Sploh pa s pomisljaji ne bi bil vec isti URL. )

[Sarissima]

Faaaaaaaaaaaaaak keri emocionalni bullshit. Dragi umirajoči kolega, man up, in namesto da jokaš na forumih pojdi rajši s kolegi na pivo.

[dot]

^^ Se strinjam, tako pretiravanje bo doseglo kvečjemu nasprotni učinek, kot bi si on želel

:lol:
pol greš pa cel post citirat, da mu v treh stavkih odgovoriš

Ker se mu je zdelo od cele 'babje' klobase vredno samo to pokomentirat

Jaz sem samo preletela in me je tud minilo, še posebi ob raznih Moia <3 ipd... btw, glede not-alone je blo pa men čist jasno, itak vsebinsko nekak paše v koncept

[Tearjerker]

po skoraj 2 letih sem vseeno bolj zalkubljen kot 1. dan

In to je srž tvojega problema. Ti si zaljubljen v nek ideal, ki si si ga ustvaril o njej, ne pa v njo samo.

[Trouble]

Preboli. Ne upaj, da bosta čez nekaj časa spet skupaj.... (mogoče bosta, mogoče pa tud ne... vrjetno ne.)

Ona je pa itak tok popolna, supr dupr, ker si slepo zalublen vanjo x)

Glede gesel in zaupanja: . Budaleštine...

[Dioniz]

Nimam več kaj dodati Led Zeppelinovem postu. Napisal je čist vse kar sem si jaz mislil ob tem branju (jebenti kak je blo dolgo!).

Sarissima ti je pa na kratki način predstavla rešitev tega problema: MAN UP!!!

Čudim se samo, da punco ni vložila zahtevek za sodno prepoved približevanja. Men si predvsem creepy! Grozljivko bi lahko po tebi posneli, ne romantični film tak kot si ti mislil.

[Rollin #3]

jebeš to. pejdi ven, bodi s kakšno drugo. sem prebrala sam povzetek ki so ga ostali napisali. sicer sem v stanju za napisat še bolj katastrofalno in neumno zgodbo sam se bom zadržala...

[Akvamarin]

Dajte povedat kolk casa odvzame branje zacetnega posta?

[sirova štručka]

...

[Zvoncica]

Strinjam se 100% z LZ & Dionizom - sploh tisto o grozljivki haha.

To ni nobena ljubezen, ti si ena čustvena pijavka. Izsiljevanje z gesli je NEDOPUSTNO. Kako lahko to sploh komu pade na pamet.

Težil si ji in jo dušil. Ko je zamenjala geslo bi moral biti TIHO, da bi ona mislila, da NISI OPAZIL ker v bistvu NE UPORABLJAŠ njenega accounta ker NE VOHUNIŠ za njo. Ne pa da ji zatežiš za vse. Đizus.

Preveč jo idealiziraš. Naporno je met filing, da moraš biti skoz popoln.

Kaj še.

Aja a si ti ziher da nimaš kakšne manične depresije. Enkrat je nekaj božansko popolno, drugič boš pa kr umrl.

[claire]

^^