Pri meni se to nikoli ni izšlo. Čeprav sem vedno imela pretežno moško družbo, so bili to kvečjemu kolegi. Če mi je bil kakšen bolj blizu, v smislu, da sem mu zaupala kakšne bolj osebne stvari, ki so se mi dogajale v življenju, kakor tudi on meni, pa se je sčasoma izkazalo, da je hotel prijateljstvo "nadgraditi". Seveda potem ni bilo nič iz tega in sva se malce odtujila.
Ko moški ugotovi, da od tebe ne more dobiti tistega, kar si želi, se mu zdi nesmiselno biti le dobra družba ob tolažilni kavi, taksist in steber, ko je njegova prijateljica pijana (na primer), medtem, ko ona spoznava druge fante v njegovi prisotnosti itd. Nekaj časa morda še vztraja v druženju z njo in upa, da bo nekega dne kar naenkrat spoznala, da se je noro zaljubila vanj, potem pa se vsak slej ko prej umakne. Če ne prej, takrat, ko ji je všeč nekdo drug ali ko najde on neko drugo. Takrat mu pa poleg punce čisto zadostuje moška družba, s katerimi kdaj pa kdaj gre na pir, in ne čuti potrebe po ženski prijateljici.
).
