jaz sem nekje že rekla, da je za moje pojme tajming ključen za začetek razmerja.
če je tip ob pravem času na pravem mestu, seveda da bo z levo roko dobil žensko. drugo pa je ali jo bo tudi obdržal. ženske, čustvene gor ali dol, zaljubljene po tekočem traku gor ali dol, po max 2 letih ko zaljubljenost mine bo ženska tipa, ki ji ne ustreza zapustila. tako da ja, lahko si brez težav gospodar položaja in zmešaš ženski glavo jo izigrivaš levo in desno, ampak pri normalno razvitem folku ima to omejen rok trajanja. tako da ne vidim ravno smisla v izigravanju kogarkoli, če imaš načrte za resno zvezo...
Smiselnost zveze, grajenja skupnega življenja, imeti otroka?
s0nckic4 napisal/-a:ženske, čustvene gor ali dol, zaljubljene po tekočem traku gor ali dol, po max 2 letih ko zaljubljenost mine bo ženska tipa, ki ji ne ustreza zapustila
2 leti je za večino članov tega foruma že kr dolga zveza. O čem torej sploh debatiramo?
Kr beri forum, ene trdijo, da so v resni zvezi že, ko imajo tipa 2-3 mesece. Torej je tip, na način, kot sem ga opisal, prišel do resne zveze po kriterijih tega foruma.
Dejstvo je, da ima povprečna mlada ženska tipa, ki ji je ob pravem času pritisnil na pravo točko. Ni ga izbrala po praktično nobenih kriterijih.
Tako, da, večina ženskih kriterijev o tipih so buče. Ker če vzameš poljubno žensko in pogledaš 5 tipov, s katerimi je bila, nimajo modeli skor ničesar skupnega. Kar pomeni, da ženska v bistvu kriterijev nima, ampak jo dobi skor vsak, ki je dovolj pogumen, da proba.
-
brandibelle
- Kofetarica
- Prispevkov: 849
- Pridružen: 11. Sep. 2011 10:08
In isto velja za tipe. Kjer je dobil šanso - jo je pograbil in sta "together".
Se pa pojavlja vzorec pri tistih, ki majo veliko "Nesreče" v ljubezni...
Mam enga frenda, zgleda ok, dobra duša, blablabla... Ampak najde zmerej ene izkoriščevalske pra*ice s katerimi se na konc tko skrega (po 1-6mesecih), da bi se najrajš pobila med sabo... NE, nihče se ni zarotil proti njemu... Pač sam izbira vedno iste "budale".
Se pa pojavlja vzorec pri tistih, ki majo veliko "Nesreče" v ljubezni...
Mam enga frenda, zgleda ok, dobra duša, blablabla... Ampak najde zmerej ene izkoriščevalske pra*ice s katerimi se na konc tko skrega (po 1-6mesecih), da bi se najrajš pobila med sabo... NE, nihče se ni zarotil proti njemu... Pač sam izbira vedno iste "budale".
Ah, pri meni bi lahko (in tudi je) na vrata samskega življenja potrkal marsikdo, pa vrat nisem pustila odprtih na stežaj, niti priprtih. Bil je primeren čas, a neprimeren moški. Pa ne toliko v dobesednem smislu, ene par jih je namreč bilo čist fajn - karakterno in tudi vizualno, a z moje strani enostavno ni bilo premika v glavi, čeprav se ne zanašam nujno na to, da mi je nekdo všeč na prvi pogled. Ko sva se spoznala z mojim, je bilo iz obeh strani zaljubljenost na prvi pogled. No ja, jaz sem malce "zamujala", ker v prvo sama nisem bila pri močeh, da bi bila sposobna govoriti oz. sem ga prvič videla z nekajdnevnim zamikom (po prometni nesreči). Spoznala sva se v bistvu na precej žalosten način oz. v težkih okoliščinah, a tudi tukaj drži, da je vsako slabo za nekaj dobro. 
O nekih šansah in tem pa ne bi tako prepričano govorila. Saj je kar nekaj kvazi resnih zvez, ko se folk boji bit sam, pa je ob pravem času zahaklal primerno, ne pa tudi pravo partnerko/partnerja zase, ampak ne temeljijo pa zdaj kar vse zveze na tem principu. Nekateri niti pri 20, niti kasneje ne iščejo partnerja v strahu pred samskostjo, tako da ne sodite vseh po sebi ali tistih, ki jih poznate.
O nekih šansah in tem pa ne bi tako prepričano govorila. Saj je kar nekaj kvazi resnih zvez, ko se folk boji bit sam, pa je ob pravem času zahaklal primerno, ne pa tudi pravo partnerko/partnerja zase, ampak ne temeljijo pa zdaj kar vse zveze na tem principu. Nekateri niti pri 20, niti kasneje ne iščejo partnerja v strahu pred samskostjo, tako da ne sodite vseh po sebi ali tistih, ki jih poznate.
Don't give to anyone the power to put you down. Haters are losers pretending to be winners.
džeki, upoštevaj malo povprečno starost tega foruma. meni osebno se zdi neumno pričakovat od nekega študenta, da ima izoblikovane kriterije o partnerju, ker večina nima niti izoblikovane predstave o sebi: kaj bi rad in kaj bo počel sam s sabo. zato je logično, da si bivši med sabo niso podobni in izbiraš bolj po faktorju "srca". za moje pojme ni s tem v tem živjenjskem obdobju nič narobe, sčasoma itak ugotoviš, kaj ti ustreza in še bolje, kaj ti ne, ter izbiraš v skladu s tem naprej.
sej si tudi sam ugotovil, da se pojem resne zveze zelo razlikuje. ampak če želiš biti z nekom resno, potem definitivno načrtuješ daljšo dobo od max 2 let in še vedno ne pridobiš nič s tem, da umetno ustvariš kemijo med žensko in tabo, jo zavedeš ipd. s tem jo kvečjemu spraviš v posteljo in vrtiš okoli prsta par mesecev. potem pa lepo od začetka. nevem, če se komu dejansko da to počet celo življenje, zato se meni to zdi samo faza v življenju posameznika.
sej si tudi sam ugotovil, da se pojem resne zveze zelo razlikuje. ampak če želiš biti z nekom resno, potem definitivno načrtuješ daljšo dobo od max 2 let in še vedno ne pridobiš nič s tem, da umetno ustvariš kemijo med žensko in tabo, jo zavedeš ipd. s tem jo kvečjemu spraviš v posteljo in vrtiš okoli prsta par mesecev. potem pa lepo od začetka. nevem, če se komu dejansko da to počet celo življenje, zato se meni to zdi samo faza v življenju posameznika.
Vsak raj ima svojo kačo.
js sm imela popolnega tipa (vsaj kar se tiče poštenosti, simpatičnosti, resnonsti, videza, službe itd...)...in si je pač zaželel družino, js mam pa 100 in 1 pomislek, še tolk stvari obstaja ki bi jih rada doživela..
in zdej praznike preživljam sam(sk)a...in tut ne mislm da bom še enkrat imela tako srečo kot tokrat. baje sm si sama kriva
js mam mogoče mal čuden pogled na vso situacijo prihodnosti, otrok, poroke...pri svojih 25 je zadnja stvar, ki si jo želim družina, ker sem pač tak človek da bi bla rada še mal sama otrok, potovala, študirala itd,...verjamem da marsikomu pri teh letih ustreza imet družino in živet 'tko kot nam družba narekuje in se od nas pričakuje', ampak meni ne...in to me je stal partnerja. Ubistvu zmeri bl razmišljam a je blo to res vredn, ampak po drugi strani pa itak ne bi mogla funkcionirat če si nekdo želi eno tko velko razliko drugi pa stremi k čist drugim stvarem ane? A obstaja kompromis?
in zdej praznike preživljam sam(sk)a...in tut ne mislm da bom še enkrat imela tako srečo kot tokrat. baje sm si sama kriva
js mam mogoče mal čuden pogled na vso situacijo prihodnosti, otrok, poroke...pri svojih 25 je zadnja stvar, ki si jo želim družina, ker sem pač tak človek da bi bla rada še mal sama otrok, potovala, študirala itd,...verjamem da marsikomu pri teh letih ustreza imet družino in živet 'tko kot nam družba narekuje in se od nas pričakuje', ampak meni ne...in to me je stal partnerja. Ubistvu zmeri bl razmišljam a je blo to res vredn, ampak po drugi strani pa itak ne bi mogla funkcionirat če si nekdo želi eno tko velko razliko drugi pa stremi k čist drugim stvarem ane? A obstaja kompromis?
Zivljenje je piskotek!
^^ Ja, kvečjemu tak kompromis, kjer bi ostala skupaj, on bi pa pač počakal s temi razmnoževalnimi željami do takrat, ko bi bila še ti pripravljena Tako bi oba dobila, kar bi si želela, samo malce kasneje. V taki situaciji si drugačne rešitve ne predstavljam, pri ustvarjanju družine ne gre nekaj na silo, ne bi bilo fer niti do otrok, da mati ne bi bila pri stvari in si ne bi popolnoma želela tega 
In seveda tudi ne do tebe, če bi partner izsilil od tebe ustvarjanje družine.
Če pa ti že na splošno ne bi bila nikoli pripravljena in si tega ne želiš, je pa seveda itak bolje, da gresta narazen, če si on to želi. Enako tudi v primeru, da on nikakor ni pripravljen popustit in takoj hoče nosečo ženičko, ne šele čez nekaj let; če ti nisi za to, se je nabolje raziti, kompromis v obliki pol otroka pač ni mogoč
Torej tako, kot sta tudi naredila, kar se mi zdi pametno, če ti čutiš, da še nisi pripravljena in tega ne želiš. Ustvarjanje družine ni samo prehodna odločitev brez daljnosežnih posledic, kjer si lahko premisliš, tako da če ti ni do tega, je seveda bolje počakat.
Tako bi oba dobila, kar bi si želela, samo malce kasneje. V taki situaciji si drugačne rešitve ne predstavljam, pri ustvarjanju družine ne gre nekaj na silo, ne bi bilo fer niti do otrok, da mati ne bi bila pri stvari in si ne bi popolnoma želela tega In seveda tudi ne do tebe, če bi partner izsilil od tebe ustvarjanje družine.
Če pa ti že na splošno ne bi bila nikoli pripravljena in si tega ne želiš, je pa seveda itak bolje, da gresta narazen, če si on to želi. Enako tudi v primeru, da on nikakor ni pripravljen popustit in takoj hoče nosečo ženičko, ne šele čez nekaj let; če ti nisi za to, se je nabolje raziti, kompromis v obliki pol otroka pač ni mogoč
Torej tako, kot sta tudi naredila, kar se mi zdi pametno, če ti čutiš, da še nisi pripravljena in tega ne želiš. Ustvarjanje družine ni samo prehodna odločitev brez daljnosežnih posledic, kjer si lahko premisliš, tako da če ti ni do tega, je seveda bolje počakat.Imaš popolnoma prav, čeprav si podzavestno morda nisem želela tega prebrat..
Problem js vidim samo tu, da se je on tako pač odloču, da bi imel otroka, nevem pa, če se zaveda kakšna odgovornost in kolk dela je to (sej je lepo ko ga učiš hodt, plavat in vozit kolo, ampak a ni to en zlo mejhn delčk, kaj vse je še pred tem in po tem..)..
zdej sm sicer v obdobju blazne žalosti (bemti pa ravno v veselem decembru), ampak ko bom na to pozabila se pa ubistvu že veselim vsega kar mogoče prej nisem delala oz niti nisem želela ker mi je blo v zvezi z njim ful fajn in tega tut nisem rabila...
Družina je za moje pojme super, ampak tam nekje po 30, ker se mi zdi zlo neodgovorno oziroma čudno ko slišm od koga 'pa sej je super, čimprej si naštimejta vsaj 2 otroka, čez par let bosta pa itak spet frej, sej se bosta med sabo zamotla'...ja nevem no. js pa mislm da ko enkrat imaš otroka (in imaš ga predvsem zato da si z njim in ga maš rad in se z njim ukvarjaš..) nikol več nisi frej, tut ko je otrok str 20 nisi frej, pač še vedno na tak ali drugačn način skrbiš zanj, mislš nanj, pomagaš,...
Problem js vidim samo tu, da se je on tako pač odloču, da bi imel otroka, nevem pa, če se zaveda kakšna odgovornost in kolk dela je to (sej je lepo ko ga učiš hodt, plavat in vozit kolo, ampak a ni to en zlo mejhn delčk, kaj vse je še pred tem in po tem..)..
zdej sm sicer v obdobju blazne žalosti (bemti pa ravno v veselem decembru), ampak ko bom na to pozabila se pa ubistvu že veselim vsega kar mogoče prej nisem delala oz niti nisem želela ker mi je blo v zvezi z njim ful fajn in tega tut nisem rabila...
Družina je za moje pojme super, ampak tam nekje po 30, ker se mi zdi zlo neodgovorno oziroma čudno ko slišm od koga 'pa sej je super, čimprej si naštimejta vsaj 2 otroka, čez par let bosta pa itak spet frej, sej se bosta med sabo zamotla'...ja nevem no. js pa mislm da ko enkrat imaš otroka (in imaš ga predvsem zato da si z njim in ga maš rad in se z njim ukvarjaš..) nikol več nisi frej, tut ko je otrok str 20 nisi frej, pač še vedno na tak ali drugačn način skrbiš zanj, mislš nanj, pomagaš,...
Zivljenje je piskotek!
-
Led Zeppelin
- Cosmopsiho
- Prispevkov: 7199
- Pridružen: 10. Avg. 2010 16:11
Mene najbolj zanima, od kje ta mit da če imaš mlad otroke...da se odpoveš celemu življenju, da ne moreš potovati, delati česar hočeš in da ko imaš otroka da celo življenje postane podrejeno njemu.
Mene sta starša vzemala na vsa potovanja, ko je šel foter plezat sem bil lepo na dekci pod steno, ko sta šla turno smučat so me pazili v izmenah, oba sta veliko naredila, pa še 3 bajte sta naredila.
Vse se da samo če hočeš, naša generacija gleda samo na najbolj lahko varianto.
Mene sta starša vzemala na vsa potovanja, ko je šel foter plezat sem bil lepo na dekci pod steno, ko sta šla turno smučat so me pazili v izmenah, oba sta veliko naredila, pa še 3 bajte sta naredila.
Vse se da samo če hočeš, naša generacija gleda samo na najbolj lahko varianto.
Cause the sweetest kiss I ever got, is the one I've never tasted.
^^ Evo, sej si lepo povedal - ''če hočeš''. Point je predvsem v tem... če si to res želiš, se itak z veseljem posvetiš otroku in ga probaš vklopit v ostale dejavnosti, če ti pa ni do tega, da bi delal nove ljudi (ker otrok je točno to - čist navaden človek, ni modni dodatek al pa igračka, kot zadnje čase dobivam občutek pri nekaterih materah ), pa logično, da jih ne boš delal na silo in s tem škodoval tako sebi kot temu novemu človeku
), pa logično, da jih ne boš delal na silo in s tem škodoval tako sebi kot temu novemu človeku 
Itak pa nas je preveč 
Meja za začetek starševstva se je v zadnjih desetletjih res povišala na blizu 30 in več, za kar pa ni krivo samo to, če imaš željo ali ne. Samo malo težko je živeti v najemu/imeti nek kredit, razen če niso starši tamladih finančno podkovani, zraven pa še dobro poskrbeti za malo bitje in mu nuditi to, kar potrebuje. Zdi se mi pa tudi, da gre toliko folka narazen zadnje čase, da je včasih boljše, da eni nimajo otrok-tu se sicer ne cilja na starost, ampak na splošno neresnost.
Meja za začetek starševstva se je v zadnjih desetletjih res povišala na blizu 30 in več, za kar pa ni krivo samo to, če imaš željo ali ne. Samo malo težko je živeti v najemu/imeti nek kredit, razen če niso starši tamladih finančno podkovani, zraven pa še dobro poskrbeti za malo bitje in mu nuditi to, kar potrebuje. Zdi se mi pa tudi, da gre toliko folka narazen zadnje čase, da je včasih boljše, da eni nimajo otrok-tu se sicer ne cilja na starost, ampak na splošno neresnost.
The world is as you are.
-
Led Zeppelin
- Cosmopsiho
- Prispevkov: 7199
- Pridružen: 10. Avg. 2010 16:11
Moje mnenje da pride samo do tega, ali si sposoben živeti z dejstvom da ne moreš zapustiti vsega, ne moreš nikamor zbežati in ne moreš misliti samo nase...otrok ni ovira, je pa odgovornost.
Če si pripravljen sprejeti odgovornost, potem imaš lahko otroka kadarkoli.
Ko sem bral zgodbo od inee, sem se spomnil da poznam veliko moških ki hočejo otroke, in ponavadi je tako da imajo oni že čez 30 let, vse urejeno ona je pa študentka...potem pa sam rečejo "imejva otroke".
Če si pripravljen sprejeti odgovornost, potem imaš lahko otroka kadarkoli.
Ko sem bral zgodbo od inee, sem se spomnil da poznam veliko moških ki hočejo otroke, in ponavadi je tako da imajo oni že čez 30 let, vse urejeno ona je pa študentka...potem pa sam rečejo "imejva otroke".
Cause the sweetest kiss I ever got, is the one I've never tasted.